Tehnološki stres na delovnem mestu: sodobna težava, ki zahteva pozornost

Digitalne tehnologije so močno spremenile način dela – marsikje so olajšale delovne procese, hkrati pa so prinesle tudi nove oblike obremenitev. Ena od teh je tehnološki stres, ki postaja pogosta težava številnih zaposlenih – ne glede na poklic ali sektor.

Tehnološki stres (ang. technostress) se pojavi kot odziv na uporabo digitalnih orodij, informacijskih sistemov, umetne inteligence in stalne povezanosti, ki presegajo posameznikove zmožnosti prilagajanja.

Pogosto se kaže kot mešanica utrujenosti, razdražljivosti, stresa zaradi stalne dosegljivosti in občutka, da nismo več kos nalogam – ne le zaradi pomanjkanja znanja, temveč tudi zaradi nenehne digitalne prisotnosti.

Tehnološki stres je težava številnih zaposlenih

Koga najbolj prizadene?

Čeprav je tehnološki stres prisoten v skoraj vseh panogah, je posebej izrazit pri nekaterih skupinah zaposlenih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2024) ga močneje občutijo starejši zaposleni, ki se težje prilagajajo hitrim tehnološkim spremembam, ter tisti z nižjo digitalno pismenostjo. Povečan stres pa se pogosto pojavlja tudi pri osebah, ki delajo na daljavo, saj jim težje uspe postaviti mejo med delovnim in zasebnim časom.

Vpliv tehnologije na psihološko počutje je močan zlasti takrat, ko se digitalna orodja uvajajo brez dovolj podpore in razumevanja. Strah pred napakami, hiter tempo, pogoste spremembe sistemov in občutek stalnega nadzora vodijo v nezadovoljstvo, zmanjšano učinkovitost in, v hujših primerih, celo izgorelost.

Kako prepoznamo tehnološki stres?

Pogosto se začne neopazno – kot rahlo nelagodje ob novih orodjih, občutek utrujenosti po dolgih sestankih preko zaslonov ali nezmožnost, da se odklopimo od službenih obveznosti tudi doma. Sčasoma pa se ti znaki lahko razvijejo v resnejše težave, kot so: nespečnost, razdražljivost, izgubo motivacije in občutek, da smo nenehno v zaostanku.

Poleg posameznikov pa lahko tehnološki stres negativno vpliva tudi na celotno delovno okolje. Slabša se komunikacija, zmanjšuje se občutek pripadnosti in povečuje tveganje za konflikte, zlasti če zaposleni ne morejo odkrito izraziti svojih težav.

60 % slovenskih podjetij že obravnava tehnološki stres kot tveganje za zdravje pri delu

Odgovornost je na obeh straneh – delodajalca in delavca

V boju proti tehnološkemu stresu morata sodelovati oba – tako delodajalec kot zaposleni. Delodajalec ima ključno vlogo pri tem, da prepozna tehnološki stres kot eno od možnih psihosocialnih tveganj in ga obravnava v oceni tveganja.

Koristno je, če zaposlene vključi v postopke uvajanja novih orodij, jim nudi jasno razlago sprememb in zagotovi ustrezna izobraževanja ter podporo pri uporabi tehnologije. Pomembna je tudi vzpostavitev kulture, kjer velja t. i. pravica do odklopa – torej, da se od zaposlenih ne pričakuje odziva na službene klice in sporočila izven delovnega časa.

Zaposleni pa lahko veliko naredijo tudi sami. Iskren pogovor o težavah, prošnja za pomoč, organizacija dela in postavljanje zdravih meja med službenim in zasebnim življenjem lahko močno zmanjšajo občutek preobremenjenosti.

Koristno je tudi načrtno upravljanje z obvestili, izogibanje nenehnemu preklapljanju med aplikacijami in dovolj pogosti odmori brez zaslonov.

Raziskave (ESENER, 2024) kažejo, da kar 60 % slovenskih podjetij že obravnava tehnološki stres kot tveganje za zdravje pri delu. In to z dobrim razlogom – če ga prezremo, se lahko posledice odražajo tako na posamezniku kot tudi na produktivnosti celotnega podjetja.

Tehnologija ni težava sama po sebi – težava je, kadar ji ljudje niso prilagojeni ali ko je uporabljena brez prave podpore. Z ustreznim pristopom lahko digitalna orodja (p)ostanejo orodje za napredek in ne vir stiske.