Delo v vročini: kaj določa zakonodaja?

Vročinski valovi v Sloveniji postajajo vse pogostejši, daljši in intenzivnejši. Delo v visokih temperaturah zato ni več zgolj vprašanje neugodja zaposlenih, ampak pomembno področje varnosti in zdravja pri delu. Posebej obremenjena so delovna mesta na prostem, kjer so delavci poleg visokih temperatur pogosto izpostavljeni še neposrednemu sončnemu sevanju, povečani relativni vlažnosti zraka, fizičnim obremenitvam in uporabi osebne varovalne opreme.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zato pripravilo vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki podrobneje določa, kako naj podjetja spremljajo razmere in organizirajo delo v času ekstremne vročine. Vodnik temelji tudi na smernicah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki opozarjajo, da je treba tveganja zaradi vročine obravnavati sistematično in pravočasno.

Delo v visokih temperaturah je pomembno področje varnosti in zdravja pri delu. Foto:Wix

Delo v vročini pomeni resno tveganje za varnost in zdravje

V praksi se še vedno pogosto podcenjuje vpliv vročine na varnost pri delu. Visoke temperature namreč ne vplivajo le na počutje zaposlenih, temveč tudi na koncentracijo, reakcijski čas, presojo in sposobnost varnega izvajanja delovnih nalog. Posledično se poveča verjetnost napak, poškodb pri delu, padcev, prometnih nezgod in drugih nevarnih dogodkov.

Največje tveganje predstavlja vročinski stres. Gre za stanje, ko telo zaradi kombinacije toplote, fizične obremenitve in drugih dejavnikov ne more več učinkovito uravnavati telesne temperature. V skrajnih primerih lahko pride do vročinske izčrpanosti ali celo vročinske kapi, ki predstavlja nujno medicinsko stanje.

Posebej izpostavljena so dela v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, komunali, logistiki, vzdrževanju infrastrukture in drugih dejavnostih, kjer delo poteka na prostem. Pogosto pa se pozablja, da so resnim toplotnim obremenitvam lahko izpostavljeni tudi zaposleni v proizvodnji, skladiščih, kuhinjah, pralnicah, energetiki in drugih zaprtih prostorih brez ustreznega hlajenja.

Temperatura sama po sebi ni edini problem

Pri obvladovanju tveganj zaradi vročine ni pomembna samo temperatura zraka. Vodnik ministrstva poudarja, da je treba upoštevati več parametrov hkrati: temperaturo, relativno vlažnost zraka, gibanje zraka, toplotno sevanje ter dejavnike, povezane z delavcem in delovnim procesom.

Pomembno vlogo imajo intenzivnost fizičnega dela, trajanje izpostavljenosti vročini, uporaba osebne varovalne opreme, zdravstveno stanje delavca, prilagojenost organizma na vročino.

Delavec, ki opravlja fizično zahtevno delo na soncu in pri tem uporablja zaščitno opremo, je lahko resno obremenjen že pri temperaturah, ki še niso ekstremne.

Nova pravila za delo na prostem nad 30 °C

Poleti 2025 so bile dopolnjene določbe Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določajo dodatne ukrepe pri delu na prostem pri temperaturah nad 30 °C. Pravilnik določa, da je treba delavcem omogočiti najmanj 15-minutne prekinitve dela na vsake dve do tri ure ter brezplačne brezalkoholne napitke.

Vendar gre zgolj za minimalne zakonske zahteve. Če ocena tveganja pokaže večje obremenitve ali posebna tveganja, morajo podjetja sprejeti dodatne ukrepe.

Priprava na vročinske valove se mora začeti pred poletjem

Evropske smernice in slovenski vodnik poudarjajo, da ukrepanje med vročinskim valom ni dovolj. Priprava mora potekati že pred začetkom poletne sezone.

Prvi korak je pregled in posodobitev izjave o varnosti z oceno tveganja. Podjetja morajo preveriti:

• katera delovna mesta so izpostavljena vročini,

• katere skupine delavcev so posebej ranljive,

• kako se bodo spremljale vremenske razmere,

• kdo bo odgovoren za izvajanje ukrepov,

• kako bodo organizirani odmori in prilagoditve dela.

Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam zaposlenih. Med bolj ogroženimi so starejši delavci, kronični bolniki, nosečnice, novi zaposleni, sezonski delavci in osebe, ki jemljejo določena zdravila. Vodnik posebej opozarja tudi na pomen aklimatizacije oziroma postopnega prilagajanja organizma na delo v vročini.

Spremljanje vremenskih razmer in dejanskih pogojev na delovišču

Vodnik ministrstva priporoča redno spremljanje vremenskih napovedi, opozoril ARSO in kazalnika UTCI, ki ga slovenski vremenoslovci uporabljajo za ocenjevanje toplotnih obremenitev ljudi.

Pomembno pa je opozorilo, da splošna vremenska napoved pogosto ne odraža dejanskih razmer na posameznem delovišču. Asfaltirane površine, kovinske konstrukcije, gradbišča brez sence ali bližina strojev lahko povzročijo bistveno višje obremenitve od uradno izmerjenih temperatur. Zato vodnik priporoča tudi izvajanje lastnih meritev temperature in relativne vlažnosti zraka na delovišču.

Podjetja naj začnejo spremljati razmere že pri napovedih temperatur okrog 26 °C in ne šele ob uradnih opozorilih.

Organizacijski ukrepi imajo največji učinek

V praksi se pogosto preveč poudarja zgolj pitje vode, čeprav samo zagotavljanje napitkov ne zadostuje. Največji učinek imajo praviloma organizacijski ukrepi.

Med najbolj učinkovitimi so:

• premik fizično zahtevnega dela v zgodnje jutranje ure,

• omejevanje dela v času največje vročine,

• pogostejši odmori,

• rotacija delavcev,

• zmanjšanje intenzivnosti dela,

• zagotavljanje sence in ohlajenih prostorov za počitek.

Pomembno je tudi ustrezno razmerje med delom in počitkom. Odmori morajo biti dejansko izvedeni v ustreznih pogojih in ne zgolj formalno evidentirani.

Osebna varovalna oprema lahko dodatno obremeni delavca

Pri delu v vročini ima pomembno vlogo tudi izbira osebne varovalne opreme. Neustrezna zaščitna oblačila lahko zmanjšajo oddajanje toplote iz telesa in močno povečajo tveganje za vročinski stres.

To je posebej pomembno pri zaščitnih oblekah, čeladah, zaščitnih maskah, kemični zaščiti, neprepustnih rokavicah.

Kadar je mogoče, je smiselno uporabljati sodobnejšo in bolj zračno zaščitno opremo, ki še vedno zagotavlja zahtevano raven zaščite.

Nevarnost predstavlja tudi UV-sevanje

Pri delu na prostem ni problematična samo vročina, ampak tudi dolgotrajna izpostavljenost sončnemu in UV-sevanju. Poleg akutnih težav lahko to dolgoročno povečuje tveganje za poškodbe kože, očesne bolezni in kožnega raka.

Zato je pomembno zagotoviti pokrivala, zaščitna očala, senčne površine, ustrezna delovna oblačila in uporabo zaščitnih krem.

Vodje morajo znati prepoznati znake vročinskega stresa

Velik problem v praksi je, da delavci pogosto prepozno prepoznajo resnost svojega stanja. Zato morajo biti za prepoznavanje simptomov usposobljeni tudi vodje, delovodje in sodelavci.

Med opozorilnimi znaki so:

• močno znojenje,

• omotica,

• glavobol,

• slabost,

• mišični krči,

• motnje koncentracije,

• zmedenost,

• izguba zavesti.

Ob sumu na vročinsko kap je treba delavca takoj umakniti v senco ali hladen prostor, začeti hlajenje in poklicati nujno medicinsko pomoč.

Podjetja bodo morala ukrepanje tudi dokazovati

Pomembno vprašanje postaja tudi dokazovanje izvajanja ukrepov. Ob inšpekcijskem nadzoru ali nezgodi pri delu ne bo dovolj splošna navedba, da je podjetje upoštevalo vročino.

Pomembno bo:

• ali je bila ocena tveganja posodobljena,

• ali so bili določeni konkretni postopki,

• ali so se spremljale razmere na delovišču,

• ali so bili delavci usposobljeni,

• ali so bili ukrepi dejansko izvedeni in evidentirani.

  
  

Vse več podjetij zato pripravlja interne protokole za delo v času vročinskih valov, ki določajo pragove za ukrepanje, odgovorne osebe, način obveščanja in postopke ob izrednih razmerah.