Bolniške odsotnosti in prezentizem: zakaj postajata ena največjih težav sodobnih organizacij
- 1 day ago
- Branje traja 4 min
Bolniške odsotnosti so v zadnjih letih postale ena pomembnejših organizacijskih in kadrovskih težav v številnih slovenskih podjetjih. Organizacije se soočajo z daljšimi odsotnostmi zaposlenih, pomanjkanjem kadra, večjimi obremenitvami ekip in vse težjim zagotavljanjem nemotenega delovnega procesa. Ob tem pa številna podjetja spregledajo drugo, pogosto še bolj prikrito težavo – prezentizem.
Prezentizem pomeni, da zaposleni prihajajo na delo kljub bolezni, izčrpanosti ali zdravstvenim težavam. Na prvi pogled tak zaposleni ni odsoten, vendar praviloma dela manj učinkovito, težje ohranja koncentracijo, naredi več napak in predstavlja večje tveganje za poškodbe pri delu ali druge nepravilnosti v delovnem procesu.
V praksi se pogosto izkaže, da dolgotrajne bolniške odsotnosti in prezentizem izhajajo iz podobnih vzrokov. Zato organizacije teh težav ne morejo učinkovito reševati samo z administrativnimi ukrepi ali strožjim nadzorom odsotnosti.
Zakaj bolniške odsotnosti niso več samo zdravstveno vprašanje
V številnih dejavnostih so delovni procesi danes bistveno bolj intenzivni kot pred leti. Povečujejo se časovni pritiski, odgovornosti zaposlenih, količina dela in psihične obremenitve. Hkrati veliko organizacij deluje s kadrovskim primanjkljajem, zato zaposleni pogosto prevzemajo dodatne naloge in nadomeščajo odsotne sodelavce.
Takšne razmere dolgoročno vplivajo na zdravstveno stanje zaposlenih. Poleg klasičnih poškodb pri delu in fizičnih obremenitev se vse pogosteje pojavljajo težave zaradi dolgotrajnega stresa, izgorelosti, motenj spanja, anksioznosti in kronične utrujenosti.
Organizacije pogosto iščejo vzroke za odsotnosti predvsem v zdravstvenem stanju posameznika, premalo pa analizirajo dejanske delovne pogoje. V praksi imajo pomemben vpliv predvsem:
dolgotrajna preobremenjenost,
slaba organizacija dela,
nejasno določene odgovornosti,
pomanjkanje kadra,
slabi medosebni odnosi,
neustrezen način vodenja,
občutek stalne dosegljivosti,
pomanjkanje časa za regeneracijo.
Dolgotrajna izpostavljenost takšnim obremenitvam praviloma vodi v povečanje bolniških odsotnosti, zmanjšano motivacijo zaposlenih in večjo fluktuacijo kadra.
Prezentizem pogosto povzroči več škode kot krajša bolniška odsotnost
Veliko organizacij še vedno dojema prihod na delo kljub bolezni kot znak odgovornosti ali pripadnosti podjetju. Takšno razmišljanje je lahko dolgoročno zelo problematično.
Zaposleni, ki dela bolan, praviloma ni sposoben enake učinkovitosti kot sicer. Pri delu težje ohranja pozornost, počasneje sprejema odločitve, poveča se možnost napak, slabša je komunikacija s sodelavci in strankami. V dejavnostih, kjer je pomembna natančnost ali varno upravljanje delovne opreme, lahko takšno stanje pomeni tudi večje tveganje za poškodbe pri delu.
Posebej problematičen je prezentizem pri nalezljivih boleznih, saj lahko hitro povzroči širjenje okužb znotraj kolektiva. Kratkoročno organizacija sicer pridobi navidezno prisotnost zaposlenega, dolgoročno pa lahko izgubi večji del ekipe zaradi širjenja bolezni.
Še večja težava pa je psihična izčrpanost zaposlenih. Mnogi zaposleni prihajajo na delo kljub očitnim znakom izgorelosti ali zdravstvenih težav zaradi občutka odgovornosti, strahu pred odzivom vodstva ali zaradi pomanjkanja kadra. Takšno stanje običajno vodi v še daljše bolniške odsotnosti.
Nova pravila glede bolniških odsotnosti prinašajo več odgovornosti
V Sloveniji je bil sprejet nov Pravilnik o navodilih o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, ki podrobneje določa ravnanje zaposlenih v času bolniške odsotnosti.
Pravilnik med drugim natančneje določa režime gibanja, upoštevanje navodil zdravnika, pogoje glede odhodov iz kraja bivanja ter obveznost, da je zaposleni v času bolniške odsotnosti dosegljiv v skladu z navodili zdravnika.
Namen pravilnika je predvsem večja preglednost sistema in zmanjševanje zlorab bolniških odsotnosti. Kljub temu pa organizacije ne smejo spregledati dejstva, da velik delež odsotnosti izvira iz dejanskih zdravstvenih in psihosocialnih obremenitev zaposlenih.
Če podjetje problem odsotnosti rešuje predvsem z nadzorom, brez izboljšanja delovnih pogojev in organizacije dela, lahko to poveča prezentizem. Zaposleni začnejo prihajati na delo kljub bolezni, ker se bojijo občutka nezaupanja ali negativnega odnosa do bolniške odsotnosti.
Dolgoročno takšno okolje praviloma ne zmanjša težav, ampak povečuje tveganje za izgorelost, konflikte in dolgotrajne odsotnosti.
Organizacije morajo pravočasno prepoznati opozorilne znake
Veliko težav se razvija postopoma. Zaposleni pogosto že dalj časa opozarjajo na preobremenjenost, utrujenost ali organizacijske težave, vendar organizacija ukrepa šele takrat, ko pride do daljše odsotnosti ali konflikta v kolektivu.
Opozorilni znaki so običajno vidni že precej prej. Med najpogostejšimi so:
povečano število napak pri delu,
upad koncentracije,
utrujenost,
pogostejše krajše odsotnosti,
slabša komunikacija,
razdražljivost,
padec motivacije,
povečano število konfliktov,
zmanjšana produktivnost.
Pravočasno ukrepanje je bistveno učinkovitejše kot kasnejše reševanje posledic dolgotrajnih bolniških odsotnosti.
Pomembno vlogo imajo vodje in organizacija dela
Na zmanjševanje odsotnosti močno vpliva način vodenja. Organizacije z dobro komunikacijo, jasno organizacijo dela in realnimi pričakovanji praviloma dosegajo bolj stabilne kolektive in manj težav z absentizmom.
Pomembno je, da imajo zaposleni možnost opozoriti na preobremenjenost ali organizacijske težave brez strahu pred negativnimi posledicami. Veliko težav nastane prav v okoljih, kjer zaposleni nimajo občutka podpore ali kjer se opozorila sistematično ignorirajo.
Velik vpliv ima tudi način organizacije dela. Če organizacija dolgoročno deluje s pomanjkanjem kadra, stalnimi nadurami in nerealnimi roki, se tveganje za zdravstvene težave zaposlenih bistveno poveča.
V številnih dejavnostih je treba več pozornosti nameniti tudi ergonomiji delovnih mest. Dolgotrajno sedeče delo, ponavljajoči gibi, delo v prisilnih držah in fizične obremenitve so med najpogostejšimi razlogi za mišično-kostne težave in bolniške odsotnosti.
Promocija zdravja pri delu mora biti povezana z dejanskimi obremenitvami
Promocija zdravja pri delu je zakonska obveznost, vendar v nekaterih organizacijah še vedno ostaja omejena predvsem na posamezne delavnice ali občasne aktivnosti.
Učinkovita promocija zdravja ni namenjena zgolj izpolnjevanju zakonskih zahtev, ampak predvsem zmanjševanju dejanskih tveganj pri delu. Če imajo zaposleni težave zaradi preobremenjenosti, stresa ali slabe organizacije dela, organizacija teh težav ne bo rešila samo z enkratnim predavanjem ali športnim dogodkom.
Največji učinek imajo praviloma ukrepi, ki izboljšujejo vsakodnevne delovne pogoje, organizacijo dela, komunikacijo in podporo zaposlenim.
Da bi zmanjšali bolniške odsotnosti in prezentizem, je treba uvesti dolgoročne organizacijske ukrepe
Bolniške odsotnosti in prezentizem običajno niso posledica enega samega vzroka. Gre za kombinacijo organizacijskih, psihosocialnih in zdravstvenih dejavnikov, ki se skozi čas postopoma kopičijo.
Organizacije, ki področje zdravja zaposlenih obravnavajo sistematično in dolgoročno, praviloma dosegajo bolj stabilne kolektive, manjšo fluktuacijo zaposlenih in bolj učinkovite delovne procese.
Pomembno je predvsem, da se težave ne rešujejo šele takrat, ko pride do izgorelosti, daljših bolniških odsotnosti ali resnih konfliktov v kolektivu. Veliko tveganj je mogoče zmanjšati že s pravočasnim ukrepanjem, boljšo organizacijo dela in odprto komunikacijo z zaposlenimi.
Za organizacije je danes eno ključnih vprašanj predvsem to, kako ustvariti delovno okolje, v katerem zaposleni ne bodo prihajali na delo bolni ali izčrpani samo zato, ker imajo občutek, da druge možnosti nimajo.
