FAQ – Pogosta vprašanja
Varstvo pri delu, požarna varnost in promocija zdravja
Na tej strani so zbrana pogosto zastavljena vprašanja o:
Za vsa vprašanja o varstvu pri delu, požarni varnosti ali promociji zdravja smo vam na voljo.
Prav tako vam z veseljem pomagamo, če potrebujete naše storitve.
Varstvo pri delu
Kaj pomeni varstvo pri delu in kdo je odgovoren?
Varstvo pri delu (VZD) zajema vse ukrepe, s katerimi delodajalec zagotavlja varnost in zdravje zaposlenih med opravljanjem dela. Med osnovne obveznosti delodajalca spadajo priprava ocene tveganja, pridobitev izjave o varnosti, izvajanje usposabljanj za varno in zdravo delo ter zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov. Ti ukrepi pomagajo preprečevati poškodbe in bolezni pri delu ter ustvarjajo varno delovno okolje.
Kdaj mora delodajalec pripraviti oceno tveganja?
Delodajalec mora prepoznati in pisno oceniti vsa tveganja na delovnem mestu. Ocena tveganja vključuje identifikacijo nevarnosti, ugotavljanje, kdo je izpostavljen, ter presojo verjetnosti in resnosti poškodb ali bolezni pri delu. Oceno je potrebno redno posodabljati vsakič, ko pride do sprememb delovnih pogojev, tehnologije, opreme ali organizacije dela. Tak pristop zagotavlja učinkovito preprečevanje poškodb in ohranjanje varnega delovnega okolja.
Kdaj morajo delavci opraviti usposabljanje iz varstva pri delu?
Usposabljanje za varnost in zdravje pri delu je obvezno ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ali pri spremembah delovnega procesa, ki lahko vplivajo na varnost zaposlenih. Usposabljanje mora biti prilagojeno specifičnim delovnim nalogam in ga je po potrebi treba redno obnavljati, da zagotovimo stalno varno delovno okolje.
Ali je treba izvajati zdravstvene preglede delavcev?
Da, izvajanje zdravstvenih pregledov je obvezno. Na podlagi ocene tveganja medicina dela določi vrsto, obseg in periodiko pregledov, ter poda strokovno mnenje o ustreznosti delavca za delo. Pogostost pregledov je odvisna od narave dela, izpostavljenosti nevarnostim ter zdravstvenega stanja delavca.
Ali je ocena tveganja za ročno premeščanje bremen obvezna?
Da. Oceno tveganja mora delodajalec pripraviti, če delo vključuje dvigovanje, držanje, prenašanje bremen, vlečenje in potiskanje bremen ter ročna dela.
Kako pogosto je treba pregledovati skladiščne regale?
Skladiščne regale je treba pregledati po montaži, nato pa redno spremljati njihovo stanje. Odgovorna oseba za varnost regalov (PRSES) opravlja preglede glede na obremenjenost skladišča (tedensko, mesečno …), enkrat na leto pa je potreben še strokovni pregled s strani pooblaščene osebe.
Ali je varstvo pri delu obvezno za samozaposlene?
Samozaposleni so odgovorni za varnost in zdravje pri delu v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1). Če obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni ali bolezni, povezane z delom, morajo pripraviti pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja.
Imate vprašanja ali potrebujete storitve iz področja varstva pri delu?
Požarno varstvo
Ali morajo biti v vseh delovnih prostorih nameščeni gasilni aparati?
Delodajalec je po Zakonu o varstvu pred požarom dolžan zagotoviti gasilnike v delovnih prostorih. Zakonske zahteve določajo število in lokacijo gasilnikov glede na velikost prostorov, naravo dejavnosti in stopnjo tveganja. Delodajalec mora zagotoviti, da so gasilni aparati nameščeni na vidnih in dostopnih mestih, na ustrezni višini ter redno pregledani in vzdrževani.
Kaj je načrt evakuacije in kdo ga mora pripraviti?
Načrt evakuacije je dokument, ki določa varne poti in ukrepe za evakuacijo oseb v primeru požara ali druge nevarnosti. Delodajalec mora pripraviti načrt evakuacije, zagotoviti označene evakuacijske poti ter ustrezno označene izhode. Načrt je treba redno preverjati in posodabljati glede na spremembe v prostoru, organizaciji dela ali številu zaposlenih.
Kdo mora opraviti usposabljanje za odgovorne osebe za gašenje začetnega požara in izvajanje evakuacije?
Delodajalec mora določiti odgovorne osebe za gašenje začetnega požara in izvajanje evakuacije, ki morajo opraviti ustrezno strokovno usposabljanje. To usposabljanje vključuje postopke za preprečevanje požara, osnove gorenja in gašenja, uporabo gasilnih sredstev, evakuacijo in ravnanje v izrednih razmerah. Usposabljanje je obvezno pred začetkom opravljanja nalog in ga je potrebno obnavljati vsaka 3 leta.
Kako se določi ocena požarne ogroženosti v podjetju?
Delodajalec mora zagotoviti oceno požarne ogroženosti objekta, da se ugotovijo možna tveganja požara. Ocena vključuje analizo dejavnikov, kot so kvadratura objekta, število oseb, ki se nahajajo na objektu, vgrajeni sistemi (npr. alarmni sistemi, hidrantno omrežje), dolžina evakuacijskih poti, oddaljenost in kategorija gasilske enote, odmik objeta od sosednjih parcel, prisotnost nevarnih snovi na objektu itd. Na podlagi te ocene se določijo ukrepi za zmanjšanje tveganja požara, usposabljanja zaposlenih, priprava načrta evakuacije, požarnega načrta itd.
Kako pogosto je treba preverjati sisteme aktivne požarne zaščite (npr. alarmne sisteme, hidrantne sisteme)?
Sistemi aktivne požarne zaščite morajo biti redno pregledovani in vzdrževani glede na navodila proizvajalca in veljavno zakonodajo. Gasilni aparati morajo biti pregledani enkrat letno pri pooblaščenem serviserju. Sistemi aktivne požarne zaščite, kot so notranji hidrantni sistemi in alarmni sistemi, morajo imeti periodične preglede in testiranja. Testi so običajno na 6 mesecev do 1 leta, periodični strokovni pregledi pa na tri leta oz. po spremembah prostora, opreme ali organizacije dela.
Imate vprašanja ali potrebujete storitve iz področja požarne varnosti?
Promocija zdravja
Ali mora delodajalec načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu?
Da. Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1) mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja teh ukrepov. Tak program običajno vključuje ukrepe, ki krepijo telesno in duševno zdravje zaposlenih, kot so izboljšave organizacije dela, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in obvladovanje psihosocialnih tveganj.
Katere konkretne aktivnosti lahko vključuje program promocije zdravja v podjetju?
Program promocije zdravja lahko zajema različne vrste aktivnosti, kot so organizacijski ukrepi (prilagoditev delovnega procesa, zmanjšanje stresa in spodbujanje duševnega zdravja zaposlenih), ukrepi, ki vključujejo izboljšanje delovnega okolja in ergonomijo delovnih mest ali individualni ukrepi, kot so spodbujanje telesne dejavnosti, promocija zdrave prehrane, programi prenehanja kajenja in izobraževanja o zdravem načinu življenja.
Kaj so koristi promocije zdravja na delovnem mestu za podjetje?
Programi promocije zdravja prinašajo delodajalcu in zaposlenim številne koristi. Med glavnimi so zmanjšanje bolniških odsotnosti, večja produktivnost, večja zavzetost zaposlenih ter izboljšan ugled podjetja. Poleg tega gre za dolgoročno naložbo, saj se vlaganja v promocijo zdravja delno povrnejo z nižjimi stroški izostajanja in večjo učinkovitostjo dela.