Staranje delovne sile: izziv ali priložnost za varnejše in bolj zdravo delo
- 9 hours ago
- Branje traja 3 min
Demografske spremembe so v Sloveniji in Evropi postale realnost, ki neposredno vpliva na organizacijo dela, varnost pri delu in kadrovske strategije. Delež starejših zaposlenih se povečuje, povprečna delovna doba se podaljšuje, hkrati pa podjetja ostajajo pod pritiskom produktivnosti in zmanjševanja odsotnosti.
V tem kontekstu leto 2026 prinaša pomembne spremembe, med njimi tudi uvedbo modela 80-90-100, ki odpira novo razpravo o tem, kako prilagoditi delo starejšim zaposlenim in hkrati zmanjšati število nezgod pri delu.
Starejši delavec v slovenski zakonodaji
Slovenska delovnopravna ureditev že dlje časa opredeljuje starejšega delavca kot osebo, ki je dopolnila 55 let starosti. Gre za posebno varovano skupino, ki zahteva prilagojeno obravnavo pri organizaciji dela, predvsem z vidika varnosti in zdravja pri delu ter preprečevanja diskriminacije.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu jasno določa, da je treba tveganja obravnavati glede na dejanske značilnosti delavcev in delovnih mest. Starost sama po sebi ne sme biti razlog za izključevanje, vendar je lahko pomemben dejavnik pri oceni izpostavljenosti tveganjem, kot so fizične obremenitve, delo na višini, ponavljajoči se gibi ali delo v neugodnih mikroklimatskih pogojih.
V praksi to pomeni, da zakon ne zahteva posebne »starostne ocene tveganja«, zahteva pa prilagajanje ukrepov dejanskemu stanju v delovnem okolju.
Model 80-90-100 in njegov pomen za delovna mesta
Od 1. januarja 2026 je v Sloveniji v okviru sprememb delovne zakonodaje uveden ukrep 80-90-100, ki omogoča delavcem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje (58 let starosti ali najmanj 35 let pokojninske dobe), postopno zmanjšanje delovnega časa ob hkratnem delnem nadomestilu plače in polni vključitvi v pokojninsko zavarovanje. Ukrep temelji na dogovoru med delavcem in delodajalcem, pri čemer omogoča:
· 80 % delovnega časa ,
· 90 % plače,
· 100 % priznane pokojninske dobe oziroma prispevkov.
Ukrep je namenjen postopnemu prehodu v upokojitev in ohranjanju delovne aktivnosti starejših zaposlenih ob hkratnem zmanjševanju obremenitev.
Z vidika varnosti pri delu je posebej pomembno, da vključeni delavci ne smejo opravljati nadurnega dela. To neposredno vpliva na zmanjšanje utrujenosti, ki je eden ključnih dejavnikov pri nastanku nezgod.
Zakaj staranje delovne sile vpliva na varnost pri delu
Staranje delovne sile ne pomeni avtomatsko večjega števila nezgod, pomeni pa spremembo vrste tveganj. Pri starejših zaposlenih se pogosteje pojavljajo zmanjšana mišična moč, počasnejši reakcijski čas, slabše ravnotežje in daljše okrevanje po poškodbah.
Najpogosteje izpostavljena tveganja ostajajo enaka kot pri mlajših delavcih, vendar so posledice lahko resnejše. Posebej izstopajo zdrsi, spotiki in padci, ročno premeščanje bremen, prisilne drže ter delo v izmenah.
Evropske smernice poudarjajo, da je ključni pristop v prilagajanju delovnih mest posamezniku, ne pa zgolj njegovi starosti.
Ključen premik: od starosti k delovni zmožnosti
Sodobni pristop k upravljanju starajoče se delovne sile temelji na konceptu delovne zmožnosti. Ta ne zajema le fizičnega stanja, temveč kombinacijo zdravja, kompetenc, motivacije in organizacije dela.
To pomeni, da dva delavca iste starosti lahko povsem različno opravljata enako delo. Zato je bolj smiselno govoriti o prilagoditvi delovnega mesta kot o starostnih omejitvah.
V praksi to vključuje ergonomijo delovnega mesta, prilagoditev tempa dela, rotacijo nalog ter omejevanje dolgotrajnih fizičnih obremenitev.
Psihosocialna tveganja kot vse pomembnejši dejavnik
Pri starejših zaposlenih niso pomembna samo fizična tveganja. Vedno večji pomen imajo tudi psihosocialni dejavniki, kot so stres, občutek preobremenjenosti, digitalne spremembe in občutek manjše vključenosti v delovni proces.
Poseben izziv predstavlja tudi večgeneracijsko delovno okolje, kjer se srečujejo različni načini dela, komunikacije in pričakovanja.
Če ta vidik ni ustrezno upravljan, lahko pomembno vpliva na varnost, produktivnost in absentizem.
Prilagoditev delovnih mest kot temelj preventive
Največji vpliv na varnost starejših zaposlenih ima ustrezno zasnovano delovno mesto. Klasični ukrepi, ki se v praksi izkažejo kot najučinkovitejši, vključujejo ergonomske prilagoditve, izboljšano osvetlitev, zmanjšanje ročnega premeščanja bremen ter odpravo nepotrebnih ovir na delovnih površinah.
Enako pomembna je organizacija dela. Krajši delovni cikli, več krajših odmorov in zmanjšanje nadurnega dela dokazano zmanjšujejo tveganje za nezgode, povezane z utrujenostjo.
Povezava z zmanjševanjem nezgod pri delu
Slovenija si je zastavila cilj zmanjševanja števila nezgod pri delu, pri čemer ima starajoča se delovna sila pomembno vlogo. Največji potencial za izboljšave je prav v preventivi, torej v prilagoditvi delovnih mest in organizacije dela.
Če podjetje uspe zmanjšati tveganja pri starejših zaposlenih, hkrati izboljša varnost celotne delovne populacije. Delovno mesto, ki je varno za 60-letnika, je praviloma varno tudi za 30-letnika.
Podjetja, ki bodo pravočasno prepoznala pomen delovne zmožnosti, ergonomije in psihosocialnih dejavnikov, bodo dolgoročno zmanjšala število nezgod, bolniških odsotnosti in fluktuacije, hkrati pa ohranila izkušene kadre v delovnem procesu.
Staranje delovne sile zato ni zgolj kadrovski ali socialni izziv, temveč postaja eno ključnih področij sodobnega varstva pri delu.
