Varnost in zdravje žensk na delovnem mestu: ocena tveganja, varstvo nosečih delavk in zakonodaja
- 2 hours ago
- Branje traja 4 min
Varnost in zdravje pri delu ni enaka za vse zgolj zato, ker so pravila zapisana enako. Delovna mesta, delovna oprema in organizacija dela so bili dolga leta oblikovani po modelu »povprečnega zaposlenega«, ki je v praksi pogosto pomenil povprečnega moškega. Danes vemo, da tak pristop ni dovolj.
Če želi podjetje zagotoviti zakonito in dejansko učinkovito ureditev področja varnosti in zdravja pri delu (VZD), mora pri oceni tveganja upoštevati tudi antropometrične in fiziološke značilnosti zaposlenih žensk ter posebne zakonske obveznosti.
Temeljni pravni okvir v Sloveniji določata Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), na ravni Evropske unije pa področje za varstvo nosečih delavk dodatno ureja Direktiva 92/85/EEC. Ti predpisi določajo obveznosti glede prilagajanja delovnih pogojev nosečim delavkam, delavkam po porodu in doječim delavkam ter obveznost izvajanja ustrezne in posodobljene ocene tveganja.
Posebno varstvo nosečih in doječih delavk pri oceni tveganja
Ko delavka obvesti delodajalca o nosečnosti, je treba preveriti obstoječo oceno tveganja in ugotoviti, ali delovno mesto vsebuje tveganja, ki bi lahko vplivala na nosečnost ali zdravje otroka. Če analiza že vključuje oceno teh tveganj, je treba preveriti, ali so predvideni ukrepi zadostni. Kadar ocena tveganja ni ustrezna ali delovne razmere niso primerne, je treba najprej prilagoditi pogoje dela.
Prilagoditev lahko pomeni spremembo organizacije dela, odpravo določenih nalog, prilagoditev delovnega časa ali začasno premestitev na drugo ustrezno delovno mesto. Če takšna prilagoditev ni mogoča, zakonodaja predvideva tudi odsotnost z dela pod določenimi pogoji.
Posebno pozornost je treba nameniti fizičnim obremenitvam, kot so dvigovanje bremen, dolgotr
ajno stoječe delo in delo v prisilnih držah. Prav tako je treba oceniti izpostavljenost kemičnim in biološkim dejavnikom. Določene reprotoksične snovi, hormonsko aktivne kemikalije ali drugi škodljivi dejavniki lahko vplivajo na reproduktivno zdravje, zato mora ocena tveganja temeljiti na dejanskih delovnih postopkih in uporabljenih snoveh.
Pri nosečih delavkah je treba posebno pozornost nameniti tudi organizaciji delovnega časa, saj lahko nočno delo ali neustrezno razporejeni delovni časi predstavljajo dodatno obremenitev organizma.
Ergonomska tveganja in mišično-skeletne obremenitve
Ženske se v določenih dejavnostih pogosteje soočajo z mišično-skeletnimi težavami, kot so sindrom karpalnega kanala ter bolečine v vratu, ramenih in križu. Te težave so pogosto povezane z dolgotrajnim delom za računalnikom, ponavljajočimi se gibi, stoječim delom ali ročnim premeščanjem bremen.
Ergonomija ni zgolj nastavitev stola. Pomeni prilagodljivo delovno opremo, ustrezno višino delovne površine, pravilno postavitev zaslona, primerne odmore ter realno organizacijo dela. Če delovna mesta niso prilagodljiva različnim telesnim značilnostim, se tveganje za kronične težave dolgoročno poveča.
Osebna varovalna oprema mora ustrezati uporabniku
Pri zagotavljanju osebne varovalne opreme je pomembno, da oprema ustreza telesnim značilnostim zaposlenih. Ženske imajo pogosto manjšo višino, manjši obseg rok in drugačno razmerje telesnih dimenzij kot moški, kar vpliva na prileganje čelad, rokavic, varnostnih pasov in druge osebne varovalne opreme.
Zaščitna oblačila, ki niso ustrezno krojena, prevelike rokavice ali neustrezno prilegajoči se varnostni pasovi lahko zmanjšajo učinkovitost zaščite.
Pri uporabi respiratorjev je posebej pomembno preverjanje tesnjenja, saj neustrezno prileganje lahko pomeni neposredno tveganje za zdravje.
Podjetje mora zato zagotoviti, da je osebna varovalna oprema na voljo v ustreznih velikostih in modelih ter da izbira temelji na dejanskih potrebah zaposlenih.
Mikroklima in toplotno udobje na delovnem mestu
Mikroklimatski pogoji v pisarnah in proizvodnih prostorih morajo biti skladni s predpisi, vendar zgolj doseganje mejnih vrednosti še ne pomeni, da je delovno okolje optimalno. Standardni modeli toplotnega udobja temeljijo na povprečnih presnovnih stopnjah, zato se lahko v praksi pojavljajo razlike v zaznavi toplotnega udobja med posamezniki.
Na primer, enake mikroklimatske nastavitve pri delu lahko povzročajo večje nelagodje pri ženskah. Če zaposlene pogosto poročajo o občutku mraza v klimatiziranih prostorih, to ni zanemarljiva pripomba, temveč signal, da je treba preveriti dejanske razmere.
Ustrezna mikroklima vpliva na počutje, koncentracijo in produktivnost.
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu
Psihosocialna tveganja so sestavni del ocene tveganja. Časovni pritiski, nejasna razdelitev nalog, konfliktne situacije ter nadlegovanje, spolno nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu lahko resno ogrozijo duševno zdravje zaposlenih.
Pri ženskah se pogosteje pojavlja dodatna obremenitev zaradi usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti. Če je delo organizirano v izmenah ali vključuje nočno delo, je obremenitev organizma še večja. Zato je pomembno, da je organizacija dela premišljena, vodje pa usposobljeni za prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj.
Redno posodabljanje ocene tveganja
Ocena tveganja mora biti živ dokument, ki se posodablja ob spremembah delovnega procesa, tehnologije ali strukture zaposlenih. Analiza podatkov o poškodbah pri delu, bolniških odsotnostih in poklicnih boleznih lahko pomaga prepoznati ponavljajoče se vzorce tveganj in predstavlja pomemben del strokovnega pregleda ocene tveganja. Če se takšni podatki ne spremljajo, lahko določena tveganja ostanejo neopažena, ukrepi pa ostanejo preveč splošni.
Kaj to pomeni za podjetje
Podjetje mora zagotoviti, da je ocena tveganja posodobljena in da vključuje tudi posebna tveganja za noseče in doječe delavke.
Pomembno je preveriti izpostavljenost kemičnim in drugim škodljivim dejavnikom, ustreznost osebne varovalne opreme ter ergonomsko ureditev delovnih mest. Prav tako morajo biti psihosocialna tveganja dejansko obravnavana v okviru ocene tveganja.
Če ocena tveganja ne vključuje antropometričnih razlik, reproduktivnih dejavnikov, ustreznosti osebne varovalne opreme in psihosocialnih obremenitev, ni celovita.
Urejeno področje varnosti in zdravja pri delu pomeni manj poškodb pri delu, manj bolniških odsotnosti in stabilnejše delovno okolje. To je dolgoročni interes vsake odgovorne organizacije.
Marec – priložnost za pregled ocene tveganja
Marec je čas, ko je pozornost pogosto namenjena tudi vlogi žensk v poslovnem okolju. To je lahko primeren trenutek za razmislek, ali je področje varnosti in zdravja pri delu v podjetju urejeno strokovno, ažurno in skladno z zakonodajo.
V mesecu marcu nudimo 25 % popust na izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja za ženske podjetnice – samostojne podjetnice in mikro podjetja.
Če razmišljate o posodobitvi dokumentacije s področja varnosti in zdravja pri delu, je lahko to primeren trenutek za strokovni pregled obstoječega stanja.
