Premeščanje bremen na delovnem mestu
- G var
- 14 hours ago
- Branje traja 4 min
Ročno premeščanje bremen je eno tistih področij varnosti in zdravja pri delu, kjer se razlika med dobro in slabo urejenim sistemom zelo hitro pokaže v praksi. Težave s hrbtenico, rameni in drugimi deli gibalnega sistema niso posledica enega napačnega dviga, temveč dolgotrajnega neustreznega načina dela, slabe organizacije in pomanjkanja jasnih pravil.
Dobro urejeno področje premeščanja bremen temelji na treh stebrih: premišljeni organizaciji dela, ustrezni tehnični podpori in kakovostnem usposabljanju delavcev.
Kaj zahteva zakonodaja
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter Pravilnik o ročnem premeščanju bremen določata, da mora delodajalec pri izvajanju ročnega premikanja bremen zagotavljati varnost in zdravje zaposlenih z ustreznimi preventivnimi ukrepi.
Najpomembnejše zahteve so:
Ocena tveganja: delodajalec mora oceniti, kje delo vključuje ročno premeščanje bremen, kako pogosto, v kakšnih pogojih in z kakšno obremenitvijo. Ocena mora biti merljiva in dokumentirana, pogosto z uporabo metod, kot je Metoda ključnih kazalnikov, ki pomaga prepoznati visokorizična opravila.
Upoštevanje mejnih vrednosti: pri oceni se upoštevajo mejne vrednosti za dvig, potisk in vleko, odvisne od spola, starosti, višine dviga, oddaljenosti bremena od telesa in kumulativne obremenitve v delovnem dnevu.
Posebna varnost ranljivih skupin: nosečnice, mlajši in starejši delavci ter delavci z omejitvami iz zdravstvenih pregledov imajo nižje dovoljene obremenitve.
Uporaba pripomočkov: kadar je tveganje višje ali bremena težka, mora delodajalec omogočiti uporabo vozičkov, transporterjev ali druge opreme, ki zmanjšuje fizično obremenitev.
Usposabljanje: delavci morajo biti poučeni o pravilnem ravnanju z bremeni, uporabi pripomočkov in prepoznavanju situacij, kjer ročno dvigovanje ni varno. Usposabljanje mora biti redno in dokumentirano.
Kaj v praksi pomeni pravilno premeščanje bremen
Pravilno premeščanje bremen ne pomeni le »pravilne tehnike dviga«. Gre za celoten delovni proces. Breme naj bo čim bližje telesu, dvig naj se izvaja z aktivacijo nog in stabilnim trupom, brez sunkovitih gibov in zasukov trupa. Pomembno je tudi, da se breme ne dviguje nad višino ramen ali iz globokega predklona, če to ni nujno potrebno.
V praksi pa je še pomembnejše vprašanje, ali je ročno premeščanje sploh potrebno. Če se delavec večino dneva ukvarja z dvigovanjem, nošenjem ali potiskanjem bremen, to ni več vprašanje tehnike, temveč vprašanje organizacije dela.
Kako naj se organizacije lotijo urejanja tega področja
Prvi korak je realna presoja dejanskega dela, ne zgolj opis delovnega mesta na papirju. Treba je pogledati, kaj delavci dejansko dvigujejo, kako pogosto, v kakšnih držah in koliko časa to traja. Pri tem je smiselno vključiti delavce, saj najbolje poznajo vsakodnevne obremenitve.
Na tej podlagi se izvede ocena tveganja za premeščanje bremen, ki ne ostane splošna, temveč je konkretna in merljiva. Ocena pokaže, kje so obremenitve sprejemljive, kje mejne in kje nesprejemljive. Prav tu se pokaže potreba po spremembah.
Naslednji korak je odločitev, kaj je mogoče odpraviti. V praksi se pogosto izkaže, da se z manjšimi organizacijskimi spremembami, kot so drugačna razporeditev materiala, prilagoditev delovnih višin ali sprememba zaporedja dela, bistveno zmanjša potreba po ročnem premeščanju.
Uporaba pripomočkov in opreme v vsakdanjem delu
Kadar ročnega premeščanja ni mogoče v celoti odpraviti, je nujna uporaba ustreznih pripomočkov. To niso le dvižne naprave, temveč tudi vozički, paletni viličarji, nastavljive delovne mize in preprosti transportni pripomočki.
Pomembno je, da so ti pripomočki del vsakodnevne prakse in ne zgolj formalno zagotovljeni. Če je uporaba opreme zapletena, počasna ali nepraktična, je delavci obremenjeni z roki ne bodo uporabljali. Zato mora biti oprema dostopna, vzdrževana in prilagojena delovnemu procesu.
Usposabljanje delavcev za pravilno premeščanje bremen na delovnem mestu
Usposabljanje za ročno premeščanje bremen na delovnem mestu mora biti praktično. Delavci morajo razumeti, zakaj so določeni načini dela tvegani in kako si lahko z ustreznimi prijemi delo olajšajo. Suhoparna teorija brez prikaza na konkretnem delovnem mestu nima pravega učinka.
Dobro usposabljanje vključuje prikaz pravilnega ravnanja z dejanskimi bremeni, ki jih delavci uporabljajo, ter uporabo opreme, ki jim je na voljo. Pomembno je tudi, da delavci vedo, kdaj določenega bremena ne smejo dvigniti sami in kdaj morajo uporabiti pripomoček ali pomoč sodelavca.
Usposabljanje ni enkratni dogodek. Smiselno ga redno obnavljati, obvezno pa ob spremembah delovnega procesa, ob uvedbi nove opreme ali kadar se pokažejo težave v obliki poškodb ali bolniških odsotnosti.
Kako zagotoviti, da je področje dolgoročno urejeno
Da premeščanje bremen ne ostane zgolj tema na papirju, mora postati del vsakodnevnega upravljanja dela. Vodje imajo pri tem ključno vlogo. Če vodja dopušča bližnjice in ignorira uporabo opreme, bodo enako ravnali tudi delavci.
Pomembno je redno preverjanje, ali se dogovorjeni ukrepi izvajajo v praksi, ter sprotno odpravljanje težav. Majhne prilagoditve, izvedene pravočasno, pogosto preprečijo večje zdravstvene težave kasneje.
Urejeno področje premeščanja bremen je stalni proces, ki zahteva razumevanje dela, sodelovanje z delavci in pripravljenost na prilagoditve.
Organizacije, ki se tega lotijo sistematično in praktično, ne zmanjšujejo le tveganja za poškodbe, temveč tudi izboljšujejo delovno učinkovitost in dolgoročno ohranjajo zdravje zaposlenih.
Če še vedno nimate urejene ocene tveganja za ročno premeščanje bremen ali bi želeli praktično pomoč pri njenem uvajanju, se lahko obrnete na nas.
