Ocena tveganja za nevarne kemične snovi v podjetju: obveznosti delodajalca
- 10 hours ago
- Branje traja 3 min
Ocena tveganja zaradi nevarnih kemičnih snovi je zakonska obveznost delodajalcev in temeljni del zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. Namenjena je sistematični identifikaciji, oceni in obvladovanju tveganj, ki jih kemijske snovi predstavljajo za zdravje delavcev.
Pravna podlaga za oceno tveganja
Slovenska zakonodaja določa obveznost ocene tveganja v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1), kjer je zapisano, da mora delodajalec v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja identificirati vse nevarnosti na delovnem mestu in določiti ustrezne ukrepe za njihovo zmanjšanje. Posebne zahteve za kemijske snovi ureja Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, ki določa minimalne zahteve, zavezujoče mejne vrednosti izpostavljenosti, biološke mejne vrednosti in ukrepe za preprečevanje tveganj. Slovenska zakonodaja je usklajena z EU predpisi, kot so Direktiva 98/24/ES, REACH in CLP, ki nalagajo delodajalcem obveznost ocenjevanja tveganja in izvajanja preventivnih ukrepov.
Ocena tveganja za nevarne kemične snovi - kdaj jo je potrebno izdelati
Ocena tveganja je potrebna, kadar so na delovnem mestu prisotne nevarne snovi, bodisi kot del procesa ali kot emisije, npr. hlapi ali prašni delci, ali kadar se skladiščijo v količinah, ki lahko vplivajo na delovno okolje. Obvezna je tudi ob uvajanju novih snovi, tehnologij ali postopkov ter ob spremembah delovnih pogojev, uvedbi novih postopkov dela, spremembi količin ali lastnosti snovi in po nesrečah ali nepravilnostih pri delu.
Vsebina ocene tveganja
Ocena tveganja za nevarne kemične snovi na delovnem mestu mora biti pisno dokumentirana in vključevati vse ključne korake. Najprej je treba identificirati vse snovi in zmesi ter pridobiti informacije iz varnostnih listov (SDS), ki vsebujejo podatke o lastnostih snovi, nevarnostih in predlaganih zaščitnih ukrepih. Nato se oceni izpostavljenost delavcev, pri čemer se upošteva način vdihavanja, stik s kožo, trajanje in pogostost izpostavljenosti ter količina snovi v delovnem okolju. Stopnja tveganja se določi z upoštevanjem nevarnosti snovi, izpostavljenosti in primerjavo z zavezujočimi mejami poklicne izpostavljenosti.
Na podlagi ocene se določijo ukrepi za zmanjšanje tveganja po prioritetnem vrstnem redu. Prednostno je nadomestitev nevarne snovi z manj nevarno, sledijo tehnični ukrepi, kot so lokalno prezračevanje ali zaprti sistemi, ter organizacijski ukrepi, kot je omejitev časa izpostavljenosti. Osebna varovalna oprema se uporablja kot zadnja stopnja zaščite, pri tem pa je pomembno tudi usposabljanje delavcev za varno ravnanje in poznavanje ukrepov.
Večji in kompleksnejši procesi
Pri večjih ali bolj kompleksnih procesih poenostavljena metoda ocenjevanja tveganja pogosto ni dovolj natančna. Takšni procesi lahko vključujejo več snovi, visoko tveganje za izpostavljenost ali uporabo rakotvornih, mutagenih ali reproduktivno toksičnih snovi. V teh primerih je priporočljivo izvesti strokovno kvantitativno oceno tveganja, ki vključuje meritve koncentracij nevarnih snovi v zraku ali na delovnih površinah, izračun numeričnih indeksov tveganja, analizo različnih scenarijev dela in uporabo specializiranih metod, kot so MOSAR ali PHA. Takšna ocena običajno zahteva sodelovanje strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu ali kemikalije, saj zahteva natančno znanje toksikologije, merilnih tehnik in zakonodaje.
Ukrepi in spremljanje
Delodajalec mora zagotoviti, da so ukrepi za obvladovanje tveganj dejansko izvedeni in primerni za specifične procese. Pomembno je redno spremljanje delovnega okolja, izvajanje meritev, izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega monitoringa, kadar je predpisan, ter redno posodabljanje ocene tveganja ob spremembah procesov ali ob pojavu novih tveganj. Delavci morajo biti obveščeni o tveganjih, ukrepih in pravilnem ravnanju, dokumentacija pa mora biti dostopna in ažurna.
Neupoštevanje obveznosti glede ocene tveganja za nevarne snovi lahko privede do resnih finančnih kazni in drugih sankcij. Inšpektorat za delo, Inšpekcija za kemikalije in Urad za kemikalije lahko izrečejo globe od nekaj sto do več deset tisoč evrov, odvisno od resnosti kršitve, števila izpostavljenih delavcev in narave nevarnosti.
Za izdelavo ocene tveganja ali individualno svetovanje o varnem delu z nevarnimi snovmi se lahko obrnete na nas.
