Delo na domu: odgovornosti delodajalca
- G var
- 2 days ago
- Branje traja 3 min
Delo na domu je pravno urejena oblika opravljanja dela, ki jo opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR‑1). Gre za delo, ki ga delavec opravlja izven prostorov delodajalca, pogosto z uporabo informacijske tehnologije. Slovenska zakonodaja dela na domu ne omejuje zgolj na stanovanje delavca – bistveno je, da je kraj opravljanja dela določen v pogodbi o zaposlitvi ali ustreznem aneksu.
Delo lahko poteka tudi na drugih lokacijah, kot so skupne pisarne (co-working prostori) ali začasno na drugi lokaciji bivanja. Vsaka taka lokacija mora biti vnaprej dogovorjena in odobrena s strani delodajalca, saj mora ta oceniti tveganja in zagotoviti izpolnjevanje zahtev varnosti in zdravja pri delu. Samovoljna sprememba kraja dela ni skladna z zakonodajo.
Pred začetkom dela na domu mora delodajalec obvestiti Inšpektorat RS za delo prek portala SPOT in zagotoviti vse zahteve Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
Delo na domu in zakonodaja
Delo na domu je možno le na podlagi dogovora med delavcem in delodajalcem, ki se uredi v pogodbi o zaposlitvi ali ustreznem aneksu. Pogodba določa pravice, obveznosti in pogoje opravljanja dela glede na naravo dela.
ZDR‑1 določa, da mora delodajalec:
skleniti pogodbo o zaposlitvi za delo na domu ali aneks,
obvestiti Inšpektorat RS za delo pred začetkom organiziranja dela na domu,
v pogodbi urediti pravice in pogoje dela, vključno z nadomestilom za uporabo delavčevih sredstev, če se uporabljajo,
zagotoviti, da se delo opravlja skladno z zahtevami varnosti in zdravja pri delu, kot določa ZVZD‑1.
Odgovornost delodajalca pri delu na domu
Tudi če se delo opravlja izven prostorov delodajalca, njegova odgovornost za varnost in zdravje pri delu ostaja enaka kot v poslovnih prostorih. Delodajalec mora vključiti delo na domu v oceno tveganja, določiti potrebne ukrepe za obvladovanje tveganj, podati delavcu jasna navodila za ureditev varnega delovnega mesta, zagotoviti ustrezno delovno opremo ter preveriti ustreznost pogojev za delo, na primer s pomočjo vprašalnika, izjave delavca, fotografij ali strokovne presoje.
Pri delu na domu so pogosta predvsem ergonomska tveganja, kot so dolgotrajno sedenje, neustrezna delovna oprema ali neprimerna postavitev zaslona, psihosocialne obremenitve ter slabša organizacija delovnega časa. Ti dejavniki morajo biti jasno obravnavani v oceni tveganja, delodajalec pa mora zagotoviti ukrepe za njihovo obvladovanje.
Odgovornost delavca
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ni naloga samo delodajalca. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD‑1) določa, da mora delavec upoštevati prejeta navodila za varno delo, uporabljati opremo v skladu z navodili in urediti delovno mesto skladno z določenimi ukrepi.
V praksi to pomeni, da mora delavec aktivno poskrbeti za urejeno in varno delovno okolje, na primer z ergonomsko postavitvijo delovne opreme (monitor, stol, tipkovnica), odstranjevanjem ovir in preprečevanjem nevarnosti spotikanja (urejeni kabli, prosti prehodi), vzdrževanjem reda in čistoče delovnega prostora ter spoštovanjem navodil in priporočil.
Ureditev delovnega mesta in ergonomija
Pri delu z računalnikom veljajo enaki ergonomski standardi kot v pisarni. Priporočljive smernice vključujejo dovolj veliko delovno površino, nastavljiv stol z oporo za hrbet, pravilno postavitev zaslona (zgornji rob približno v višini oči, razdalja do zaslona vsaj za dolžino roke), uporabo eksterne tipkovnice in miške pri daljšem delu na prenosniku ter urejen prostor brez nepotrebnih ovir ali nevarnosti spotikanja.
Organizacija dela mora vključevati redne odmore, preprečevati prekomerno obremenitev in omogočati ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.
Psihosocialna tveganja in delo na domu
Delo na domu lahko poveča tveganje za stres, preobremenjenost in zabrisane meje med delovnim in prostim časom. Delodajalec mora nadzorovati obseg in intenzivnost dela, zagotavljati ustrezne počitke, preprečevati stalno dosegljivost ter podpirati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Sistematična organizacija dela je ključna za preprečevanje psihosocialnih obremenitev.
Pravilno urejeno delo na domu temelji na ravnotežju odgovornosti: delodajalec zagotavlja ustrezne pogoje, navodila, delovno opremo, oceno tveganja in nadzor, delavec pa dosledno upošteva navodila ter skrbi za urejeno in varno delovno okolje.
Še niste uredili dela na domu ali želite preveriti obstoječe ukrepe? Obrnite se na nas za strokovno pomoč ali pripravo ocene tveganja.
