Preiskave delovnega okolja: meritve mikroklime, osvetljenosti in hrupa na delovnem mestu

Meritve delovnega okolja so eden ključnih korakov pri zagotavljanju varnega, zdravega in ustrezno urejenega delovnega mesta. Ustrezna mikroklima, osvetljenost, raven hrupa in drugi dejavniki neposredno vplivajo na zdravje, koncentracijo in zadovoljstvo pri delu. S pomočjo rednih meritev lahko delodajalci pravočasno prepoznajo morebitna odstopanja in ustrezno ukrepajo, hkrati pa izpolnijo svoje zakonske obveznosti glede varnosti in zdravja pri delu.

Mikroklima

Mikroklima na delovnem mestu se nanaša na temperaturo zraka, relativno vlažnost in hitrost gibanja zraka. Če so pogoji neustrezni, lahko povzročijo nelagodje, utrujenost, glavobole ali celo dolgoročne zdravstvene težave. Poleti se lahko prostor pregreje, kar povzroči zaspanost in zmanjšano storilnost, pozimi pa prehladen zrak vpliva na mišično napetost, slabšo prekrvavitev in splošno nelagodje. Slaba mikroklima lahko tudi poslabša kronične bolezni ali sproži zdravstvene težave pri bolj občutljivih posameznikih. Zato je redno spremljanje mikroklimatskih pogojev ključno za zagotavljanje zdravih in varnih delovnih razmer ter ohranjanje visoke delovne učinkovitosti.

Kaj lahko storite?

• Prezračevanje: redno prezračevanje prostora je ključno za zagotavljanje ustrezne mikroklime. Delodajalec naj zagotovi sistem za naravno ali umetno prezračevanje, ki omogoča ustrezno kroženje zraka in zmanjšanje koncentracije ogljikovega dioksida.

• Klimatske naprave: v poletnih mesecih je priporočljiva uporaba klimatskih naprav ali hlajenje z uporabo ventilatorjev. Redno vzdrževanje klimatskih naprav zagotavlja njihovo pravilno delovanje in preprečuje pregrevanje prostorov.

• Prilagoditev zasnove prostorov: pomembno je, da prostor omogoča naravno kroženje zraka. Prav tako je treba redno spremljati temperaturo, vlažnost in hitrost gibanja zraka, da zagotovimo ugodne pogoje za zaposlene.

Za delodajalca je pomembno, da redno spremlja te parametre in pravočasno ukrepa, če pogoji niso ustrezni. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa minimalne pogoje za delovne prostore. Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu, vendar v delovnih prostorih ne sme presegati 28 °C.

Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev

Osvetljenost

Osvetljenost delovnih prostorov ima velik vpliv na zdravje in dobro počutje zaposlenih. Slaba osvetlitev lahko povzroči utrujenost oči, glavobole, zmanjšano delovno sposobnost in poveča tveganje za napake ter nesreče, zlasti pri natančnih nalogah.

Kaj lahko storite?

• Ustrezna osvetlitev: ustrezna kombinacija naravne in umetne osvetlitve pripomore k ustvarjanju svetlobnih pogojev, ki zmanjšujejo naprezanje oči. Pri natančnih nalogah je priporočljivo uporabljati bolj usmerjeno osvetlitev, kot so delovne luči.

• Prilagoditev svetlobe: svetloba ne sme biti premočna. Priporočljivo je, da svetloba ni neposredno usmerjena v oči, temveč je enakomerno porazdeljena po prostoru.

• Primerna vrsta in barva svetlobe: svetlobni viri, ki imajo primerne barvne temperature (4000K do 5000K), ne motijo naravnega ritma telesa, kar pripomore k večji pozornosti in manjši utrujenosti. Pomembno je tudi, da se pri različnih nalogah uporablja ustrezna jakost svetlobe. Za pisarniške prostore je priporočljivo, da svetloba ne pade pod 500 lux, medtem ko za prostore, kjer se izvajajo natančna dela, to število narašča na 1000 lux ali več.

Za zagotovitev optimalnih svetlobnih pogojev je pomembno upoštevati evropski standard SIST EN 12464-1:2021, ki določa zahteve za osvetlitev notranjih delovnih prostorov. Ta standard opredeljuje minimalne nivoje osvetlitve, enakomernost svetlobe in vpliv svetlobe na zdravje. Prav tako je pomembno, da se osvetlitev prilagodi delovnim nalogam in dejavnosti.

Hrup

Hrup na delovnem mestu je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje zaposlenih, njihovo zbranost, počutje ter dolgoročno delovno sposobnost. Dolgotrajna izpostavljenost prekomernemu hrupu lahko povzroči izgubo sluha, kronično utrujenost, večji stres in zmanjšano učinkovitost pri delu. Poleg fizičnih učinkov ima lahko hrup tudi psihološke posledice, saj negativno vpliva na koncentracijo, komunikacijo in splošno dobro počutje zaposlenih.

Zaradi teh tveganj je spremljanje ravni hrupa v delovnem okolju nujno – še posebej v proizvodnih dejavnostih, delavnicah in drugih okoljih, kjer delujejo stroji, naprave ali orodja, ki povzročajo visoke ravni zvoka.

Kaj lahko storite?

• Meritve hrupa: redno izvajanje meritev z namenom ugotavljanja, ali so ravni zvoka v prostoru pod dovoljenimi mejami. Meritve izvaja pooblaščena strokovna služba.

• Tehnični ukrepi: zmanjševanje hrupa z ustrezno zvočno izolacijo, zaščitnimi ohišji strojev, uporabo tišjih tehnologij ali ločevanjem hrupnih območij.

• Osebna varovalna oprema: v primeru, da ravni hrupa presegajo dovoljene vrednosti, mora delodajalec zagotoviti ustrezno zaščito sluha, kot so čepki ali glušniki.

• Organizacijski ukrepi: omejevanje časa izpostavljenosti hrupu, rotacija delavcev, postavitev tihih con za počitek in regeneracijo.

V skladu s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu mora delodajalec izvesti meritve hrupa, kadar obstaja tveganje, da so mejne vrednosti izpostavljenosti presežene. Ukrepi morajo slediti načelom hierarhije ukrepov – najprej tehnični in organizacijski ukrepi, šele nato osebna varovalna oprema.

Mejna vrednost izpostavljenosti hrupu (vključno z upoštevanjem učinka zaščitne opreme) znaša 87 dB(A), opozorilna vrednost pa 80 dB(A). Že pri tej vrednosti mora delodajalec zaposlenim omogočiti uporabo zaščite za sluh in izvesti usposabljanje glede nevarnosti hrupa.

Zakonske obveznosti delodajalcev

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) nalaga delodajalcem odgovornost za zagotavljanje zdravih in varnih delovnih pogojev, kar vključuje tudi spremljanje mikroklime, osvetljenosti in ravni hrupa. Delodajalec mora izvajati ocene tveganja, ki vključujejo tudi meritve teh parametrov, ter sprejeti ustrezne ukrepe, če so pogoji nezadostni.

Kazni za neskladnost

Če delodajalec ne izpolni teh zakonskih zahtev, se lahko sooči z različnimi sankcijami. Kršitve, lahko vodijo v denarne kazni. Za pravne osebe (delodajalce) znaša globa od 2.000 € do 40.000 €, medtem ko odgovorne osebe v podjetju lahko prejmejo globo v višini od 500 € do 4.000 €.

Če želite zagotoviti, da so pogoji v vašem podjetju v skladu z zakonodajo in strokovnimi smernicami, nas kontaktirajte. Nudimo strokovno pomoč ter izvajamo meritve delovnega okolja, s katerimi zagotovimo, da so vaši delovni prostori v skladu z vsemi veljavnimi predpisi.