Delo od doma in hibridno delo – obveznosti delodajalcev z vidika varnosti in zdravja pri delu
- G var
- Nov 6
- Branje traja 3 min
Delo od doma in hibridno delo sta postala običajen del sodobne organizacije dela. Takšen način dela prinaša številne prednosti, kot so večja fleksibilnost, manj poti na delo in lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Vendar pa delodajalcev ne razbremeni njihovih zakonskih obveznosti – varnost in zdravje pri delu morata biti zagotovljena tudi, ko delavec opravlja delo izven poslovnih prostorov delodajalca.
Pravni okvir in obveznosti delodajalca - delo od doma in hibridno delo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 68. do 72. ureja delo na domu, kamor spada tudi delo na daljavo. Delo na domu je možno le s soglasjem delodajalca in delavca, dogovor pa mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi.
Pogodba mora vsebovati:
· kraj opravljanja dela (npr. delavec doma ali v drugem dogovorjenem prostoru),
· obseg in razporeditev delovnega časa,
· višino nadomestila za uporabo delavčevih sredstev,
· morebitne posebnosti glede delovnega časa in dosegljivosti.
Pred začetkom dela na domu je delodajalec dolžan obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (71. člen ZDR-1).
Če delavec pri delu uporablja svoja sredstva (npr. računalnik, internetno povezavo, elektriko), ima pravico do nadomestila, ki ga določi pogodba o zaposlitvi.
V primeru neskladnosti z zakonodajo so predpisane globe, in sicer za neobveščanje inšpektorata (217.b člen ZDR-1) ter za kršitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev (217.a člen ZDR-1).
Varnost in zdravje pri delu od doma
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje vseh delavcev – ne glede na to, kje opravljajo delo. Zato mora tudi pri delu od doma:
· izvesti oceno tveganja za delo na domu,
· sprejeti ukrepe za preprečevanje in obvladovanje tveganj,
· usposobiti delavce za varno delo in jih seznaniti z navodili,
· zagotoviti varno delovno opremo, ali preveriti ustreznost delavčeve.
Zakon ne določa natančno, kako se preverja ustreznost delovnega mesta, zato lahko delodajalec to opravi z ogledom prostora, fotografijami ali drugimi oblikami preverjanja.
Pomembno je, da delovno mesto omogoča varno in ergonomično delo ter preprečuje tveganja, kot so padci, nepravilna drža, stres ali preobremenjenost.
Ergonomija in psihosocialna tveganja
Pri delu z računalnikom na domu je treba upoštevati osnovne ergonomske zahteve, ki jih določa Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu z računalnikom: pravilno višino stola in mize, ustrezno podporo hrbtu in možnost prilagoditve, pravilno nastavljen monitor (zgornji rob v višini oči, oddaljen vsaj 50 cm), ustrezno osvetlitev in temperaturo prostora.
Delavce je priporočljivo spodbuditi k menjavanju položaja in raztezanju.
Pomemben vidik hibridnega in domačega dela so tudi psihosocialna tveganja – stres, izgorelost in izolacija. Delodajalec mora spremljati obremenitve, obseg nalog in komunikacijo med sodelavci, saj daljše obdobje dela od doma pogosto vodi do večje utrujenosti, tesnobe in slabše socialne povezanosti. Pomembno je tudi spoštovanje delovnega časa in pravica delavca do počitka.
Hibridno delo – kombinacija fleksibilnosti in odgovornosti
Hibridno delo, ki združuje delo v prostorih delodajalca in delo od doma, postaja vse pogostejša praksa. Tudi zanj veljajo enaka pravila kot za delo na domu – varnost pri delu, jasna razmejitev delovnega časa, ustrezna organizacija dela ter vključevanje v kolektivno okolje podjetja. Dobro zasnovan sistem hibridnega dela vključuje jasna pravila o pogostosti dela od doma, postopkih poročanja in uporabi delovnih sredstev.
Za dolgoročno uspešnost teh oblik dela je bistveno, da se ne spregleda človeka – njegovega počutja, zdravja in povezanosti z delovnim okoljem. Le z jasno urejenimi pravili in doslednim upoštevanjem predpisov je mogoče ohraniti ravnovesje med fleksibilnostjo in odgovornostjo, ki jo sodobne oblike dela zahtevajo.
