Delo na višini

Delo na višini predstavlja eno izmed zahtevnejših del, saj poleg ustrezne opreme zahteva skrbno načrtovanje, jasno razdeljene odgovornosti in dosledno upoštevanje predpisov. Nevarnost padcev je glavni vir tveganj, zato so zahteve za izvajanje takšnega dela v zakonodaji natančno opredeljene.

Kaj se šteje za delo na višini

V praksi se kot delo na višini obravnava vsakršno delo, kjer obstaja nevarnost padca z višine. To vključuje vsa dela nad nivojem tal, kjer delavec nima ustrezne zaščite pred padcem, ter tudi situacije, kjer bi delavec lahko padel v globino (jaški, odprtine, opuščeni objekti). Meja 1,5 oziroma 2 metrov je pogosta orientacija v gradbeništvu in industriji, vendar zakonodaja padcev ne veže izključno na številko – ključno je tveganje za padec. Če je tveganje prisotno, gre za delo na višini, ne glede na to, ali je višina manjša ali večja.

Delo na višini je vsakršno delo, kjer obstaja nevarnost padca z višine Foto:Wix

Kdo lahko opravlja delo na višini

Delodajalec sme delo na višini naložiti le delavcem, ki so:

• usposobljeni za varno delo ter praktično seznanjeni z uporabo opreme,

• zdravstveno sposobni za takšna opravila,

• opremljeni z ustrezno osebno varovalno opremo (OVO),

• seznanjeni s postopki reševanja v primeru padca ali visečega delavca.

Delodajalec mora zagotoviti, da delavec razume nevarnosti, zna uporabljati opremo in obvlada postopke, povezane z varovanjem pred padcem.

Usposabljanje delavcev

Usposabljanje temelji na ZVZD-1 in na pravilnikih, ki urejajo uporabo delovne opreme. Delodajalec mora delavca usposobiti pred pričetkom dela, ob spremembi tehnologije, delovnih pogojev ali opreme in po vsakem dogodku, ki bi lahko vplival na varnost delavca.

Usposabljanje obsega razlago nevarnosti padcev, pravilno uporabo opreme za delo na višini, delovanje sidrišč in zaščitnih sistemov za zaustavitev padca ter postopke evakuacije in reševanja. Izvajati ga sme strokovno usposobljena oseba z ustreznim znanjem na področju varnega dela. Po končanem usposabljanju se preveri znanje delavca in izda dokazilo o usposobljenosti.

Periodika je vezana na oceno tveganja. V praksi se pri delu na višini priporoča letno ponavljanje, zlasti če gre za zahtevnejša dela ali uporabo kompleksnejše opreme (npr. delovni odri, varovalni sistemi, delo na stolpih, industrijsko plezanje).

Zdravstveni pregledi za delo na višini

Zdravstveni pregled je obvezen. Delo na višini sodi med dela, za katera je potrebna posebna zdravstvena ocena. Zdravnik specialist medicine dela presoja predvsem ravnotežje, vid, sluh, zdravstvene težave, ki bi lahko povzročile nenadne izgube zavesti, ter oceni splošno psihofizično sposobnost delavca.

Pregled mora biti opravljen pred razporeditvijo na delo in nato v presledkih, ki jih določi zdravnik na podlagi ocene tveganja. Če delavec uporablja varovalne sisteme za zaustavitev padca ali dela v izjemno zahtevnih razmerah, je periodika običajno krajša. Pregled je nujen tudi po hujši bolezni ali poškodbi, ki bi lahko vplivala na varno opravljanje dela.

Ali se za delo na višini lahko uporabljajo lestve

Lestve so v zakonodaji opredeljene kot delovna oprema, ki se lahko uporablja predvsem za dostop na višino. Uporaba lestev kot delovne površine je dovoljena le izjemoma – kadar druga oprema (npr. premični oder, delovna ploščad, dvižna košara) ni izvedljiva ali bi bila nesorazmerno tvegana oziroma tehnično neizvedljiva.

Če se lestve uporabljajo kot delovna oprema, je treba zagotoviti:

• ustrezno stabilnost,

• primerno višino in nosilnost,

• preprečitev premikanja ali zdrsa,

• omejitev trajanja dela na minimum,

• uporabo dodatnega varovanja, kadar je to potrebno.

V praksi se lestve za daljše ali zahtevnejše delo ne smejo uporabljati, saj ne morejo zagotavljati zanesljive zaščite pred padcem. Delodajalec mora vedno izbrati opremo, ki najbolj zmanjša tveganje.

Organizacija dela in odgovornosti delodajalca

Za varno delo na višini mora delodajalec opredeliti postopke, določiti odgovorne osebe, zagotoviti ustrezno opremo, definirati postopke pregleda opreme in poskrbeti za redno vzdrževanje. Oprema za varovanje pred padcem mora biti pregledana pred vsako uporabo, najmanj enkrat letno pa mora biti pregledana s strani usposobljene strokovne osebe. V oceni tveganja je treba natančno opredeliti nevarnosti, predvidene ukrepe in načine reševanja v primeru padca.