Dopust ni razkošje, temveč zakonska pravica in nujen pogoj za varno delo
- G var
- Jun 30
- Branje traja 3 min
Poletje je čas, ko misli pogosto uhajajo proti morju, hribom ali zgolj k miru domačega vrta. A dopust ni le priložnost za oddih – z vidika varnosti in zdravja pri delu gre za zakonsko določeno pravico in nujen pogoj za varno in učinkovito opravljanje dela.
Počitek in dopust sta temelja za varno delo
Počitek in regeneracija sta temeljna pogoja za varno in učinkovito delo. Dolgotrajna izpostavljenost stresu, fizičnim ali psihičnim obremenitvam brez ustreznega počitka vodi v povečano utrujenost, zmanjšano pozornost, nižjo delovno storilnost ter večjo verjetnost za nastanek nezgod pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je pomanjkanje počitka neposredno povezano s številnimi poškodbami in zdravstvenimi težavami.
Letni dopust je zakonska pravica vsakega delavca
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da ima vsak delavec pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta. Del dopusta (najmanj dva tedna) mora delavec izkoristiti v neprekinjenem trajanju v tekočem koledarskem letu. Neizkoriščen letni dopust se lahko prenese v naslednje leto in ga je treba izkoristiti najkasneje do 30. junija. Če delavec zaradi upravičenih razlogov, kot so bolezen ali porodniški dopust, dopusta ne more izkoristiti niti do tega datuma, se rok za izrabo podaljša – običajno do 31. decembra, lahko pa tudi do 31. marca naslednjega leta.
Delodajalec ne sme nadomestiti dopusta z denarno odškodnino, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja.
Regres za letni dopust
Vsakemu zaposlenemu v delovnem razmerju pripada tudi regres za letni dopust, ki mora biti izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta. Za leto 2025 je minimalni regres določen v višini 1.277,72 EUR bruto. Kolektivne pogodbe ali notranji akti delodajalca lahko določajo višji znesek.
Če je delavec zaposlen manj kot celo leto, mu pripada sorazmerni del regresa. Regres je namenjen kritju stroškov, povezanih z letnim dopustom, in je zakonsko urejena pravica, ne boniteta.
Dnevni in tedenski počitek ter odmori med delom
Zakonodaja določa tudi pravice delavcev do počitka znotraj delovnega časa in med delovnimi dnevi:
odmor med delom: pri več kot šestih urah dela dnevno ima delavec pravico do vsaj 30 minut odmora.
Dnevni počitek: vsakemu delavcu mora biti zagotovljen počitek v trajanju vsaj 12 zaporednih ur med dvema zaporednima delovnima dnevoma (lahko 11 ur pri posebnih razporeditvah).
Tedenski počitek: delavec mora imeti v vsakem sedemdnevnem obdobju neprekinjen počitek v trajanju vsaj 24 ur, ki se šteje skupaj z dnevnim počitkom, torej skupno najmanj 35 ur.
Izgorelost in dolgotrajna utrujenost
Če se delavec dlje časa spopada z občutki izčrpanosti, razdražljivosti, zmanjšano storilnostjo ali nespečnostjo, obstaja možnost, da gre za sindrom izgorelosti. V takih primerih kratek dopust ni dovolj – potrebna je strokovna obravnava, možnost prilagoditve dela ter dolgoročna preventiva.
Delodajalci morajo spremljati psihosocialna tveganja in s preventivnimi ukrepi (npr. uravnotežen delovni čas, delitev nalog, podpora pri delu) pomagati preprečevati izgorelost.
Odgovornost delodajalca in pomen kulture varnega dela
Delodajalec mora omogočiti in zagotoviti, da delavci izkoristijo svoj dopust in počitek. Poleg spoštovanja zakonskih obveznosti je pomembno tudi ustvarjanje delovnega okolja, ki spodbuja kulturo varnega in zdravega dela, kjer počitek ni razumljen kot breme za delovni proces, temveč kot nujen pogoj za njegovo kakovost.
Spoštovanje pravice do počitka dolgoročno zmanjšuje bolniške odsotnosti, izboljšuje delovno učinkovitost in prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Dopust in počitek nista luksuz ali nagrada, temveč temeljna pogoja za varno in učinkovito delo. Pravica do letnega dopusta, regresa ter počitka med delom in med tednom je ključni del sistema varnosti in zdravja pri delu. Spoštovanje teh pravic pomeni spoštovanje vsakega posameznika in njegove sposobnosti, da delo opravlja zdravo ter varno, brez nepotrebnih tveganj.
