Analiza zdravja delavcev kot strokovna podlaga za Načrt promocije zdravja na delovnem mestu

Promocija zdravja na delovnem mestu mora temeljiti na dejanskem stanju v organizaciji. Če izhajamo iz splošnih priporočil ali iz trenutno aktualnih tem, ne da bi preverili podatke o zdravju zaposlenih, načrt ne more biti strokovno utemeljen.

Temelj za kakovosten Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je zato sistematična analiza zdravja delavcev, pri kateri ima ključno vlogo poročilo izvajalca medicine dela.

Zakonska podlaga za promocijo zdravja na delovnem mestu

Obveznost načrtovanja in izvajanja promocije zdravja izhaja iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).

Zakon določa, da mora delodajalec:

• načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu,

• zanjo zagotoviti potrebna sredstva,

• določiti način spremljanja njenega izvajanja.

  
  

Promocija zdravja je del celovitega sistema varnosti in zdravja pri delu. Zato mora biti vsebinsko povezana z Izjavo o varnosti z oceno tveganja ter z ugotovitvami izvajalca medicine dela.

Analiza zdravja delavcev omogoča realno oceno zdravstvenega stanja zaposlenih v povezavi z delom. Foto: Wix

Kaj pomeni analiza zdravja delavcev

Analiza zdravja delavcev je strokovno strukturiran pregled podatkov, ki omogoča realno oceno zdravstvenega stanja zaposlenih v povezavi z delom.

Ne gre za pregled posameznih izvidov, temveč za celostno sliko, ki vključuje:

• ugotovitve preventivnih zdravstvenih pregledov,

• podatke o začasni nezmožnosti za delo (bolniške odsotnosti),

• podatke o poškodbah pri delu,

• podatke o invalidnosti,

• starostno in demografsko strukturo zaposlenih,

• ugotovitve iz ocene tveganja,

• rezultate internih anket o počutju in psihosocialnih obremenitvah.

Cilj analize je prepoznavanje vzorcev: katere zdravstvene težave se pojavljajo, ali so povezane z delovnimi pogoji in katera področja zahtevajo ukrepanje.

Poročilo medicine dela kot strokovni temelj

Izvajalec medicine dela ima v tem procesu ključno vlogo. Na podlagi preventivnih pregledov in poznavanja delovnih pogojev pripravi poročilo, ki vsebuje:

• povzetek zdravstvenega stanja zaposlenih (prikazano po skupinah, brez razkrivanja posameznikov),

• ugotovitve o morebitnih omejitvah za delo,

• povezavo med zdravstvenimi težavami in delovnimi obremenitvami,

• strokovna priporočila za izboljšave.

To poročilo predstavlja objektivno strokovno podlago za odločanje. Če na primer izhaja povečana pojavnost mišično-skeletnih težav pri pretežno sedečem delu, je to jasen signal za sistemske ergonomske ukrepe.

Če se kaže povečana obremenjenost zaradi stresa ali znaki izgorelosti, morajo biti ukrepi usmerjeni tudi v organizacijske in psihosocialne dejavnike.

Pomembno je poudariti: organizacija ne razpolaga z individualnimi diagnozami, temveč le s strokovno interpretiranimi skupnimi podatki.

Povezava med analizo zdravja in oceno tveganja

Ena najpogostejših strokovnih napak v praksi je nepovezanost med:

• Izjavo o varnosti z oceno tveganja,

• poročilom medicine dela,

• Načrtom promocije zdravja.

Če so v oceni tveganja prepoznane obremenitve (npr. ponavljajoči gibi, delo z računalnikom, nočno delo, psihosocialna tveganja), mora analiza zdravja preveriti, ali se ta tveganja odražajo tudi v zdravstvenem stanju zaposlenih.

Načrt promocije zdravja mora nato izhajati prav iz teh povezav. Le tako je ukrepanje strokovno utemeljeno.

Psihosocialna tveganja in starostna struktura

Sodobna analiza zdravja delavcev ne sme obravnavati le telesnih kazalnikov (krvni tlak, indeks telesne mase, laboratorijski izvidi).

Vključiti mora tudi:

• obremenitve zaradi stresa,

• organizacijo dela,

• medosebne odnose,

• tveganje za izgorelost,

• staranje delovne sile.

Podaljševanje delovne aktivnosti pomeni večjo pojavnost kroničnih bolezni in večjo potrebo po prilagajanju delovnih mest.

Določitev izhodiščnega stanja in kazalnikov

Za strokovno spremljanje učinkov promocije zdravja je treba določiti izhodiščno stanje.

To lahko vključuje:

• število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega,

• pogostost določenih zdravstvenih omejitev,

• rezultate anket o počutju,

• število poškodb pri delu.

Brez merljivih kazalnikov ni mogoče objektivno oceniti, ali so ukrepi učinkoviti.

Analiza zdravja delavcev kot podlaga za Načrt promocije zdravja

Ko je analiza zdravja pripravljena, mora slediti strukturiran proces:

1. Opredelitev prioritetnih področij.

2. Določitev jasnih ciljev.

3. Izbira konkretnih ukrepov.

4. Opredelitev odgovornosti in časovnice.

5. Spremljanje in letna evalvacija.

Načrt promocije zdravja mora biti realen, izvedljiv in prilagojen organizacijskim zmožnostim. Enkratni dogodki ali nepovezane aktivnosti brez sistemskega pristopa ne prinašajo dolgoročnih učinkov.

Promocija zdravja kot dolgoročen proces

Promocija zdravja ni projekt enega leta. Gre za cikličen proces:

analiza stanja → načrtovanje → izvajanje → spremljanje → ponovna analiza.

Redno sodelovanje z izvajalcem medicine dela, posodabljanje podatkov in povezava z oceno tveganja so temelj stabilnega sistema.

Če načrt temelji na dejanskih podatkih, je povezan z oceno tveganja, upošteva psihosocialne dejavnike in določa merljive cilje, postane promocija zdravja učinkovit del sistema varnosti in zdravja pri delu. V nasprotnem primeru ostane le dokumentacija brez resničnega vpliva na zdravje zaposlenih.