Delo v vročini: obveznosti in ukrepi delodajalcev

Visoke temperature postajajo stalnica v poletnih mesecih in pomenijo resno tveganje za zdravje zaposlenih – ne glede na naravo dela. Čeprav so toplotne obremenitve najpogostejše pri fizičnih opravilih v zaprtih prostorih brez hlajenja, kot so delavnice in hale, se z njimi predvsem v poletnih mesecih srečujejo tudi zaposleni na prostem – v gradbeništvu, kmetijstvu, komunali, vzdrževanju infrastrukture, gozdarstvu in drugih dejavnostih.

Vročina pomembno vpliva na varnost in učinkovitost dela, zato je odgovornost delodajalcev, da to tveganje ustrezno vključijo v pisno oceno tveganja in sprejmejo konkretne ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih.

Vročina pomembno vpliva na varnost in učinkovitost dela

Vpliv vročine na zdravje in varnost pri delu

Telo ob izpostavljenosti vročini porablja dodatno energijo za uravnavanje notranje temperature. Če okolje to onemogoča – zaradi visoke zračne temperature, vlage, pomanjkanja gibanja zraka ali osebne zaščitne opreme – lahko pride do pregretja telesa, kar ogroža zdravje.

Blažje posledice vključujejo utrujenost, glavobol, omotico in zmanjšano zbranost, kar povečuje tveganje za napake in nezgode. Pri hujših obremenitvah lahko pride do toplotne izčrpanosti, vročinskih krčev ali celo vročinskega udara, ki zahteva takojšnje medicinsko ukrepanje.

Posebej ogrožene skupine so:

• delavci s kroničnimi obolenji (npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen),

• starejši delavci,

• mlajši brez izkušenj,

• nosečnice,

• osebe, ki jemljejo določena zdravila.

Vročina hkrati otežuje delo v osebni varovalni opremi, ki zmanjšuje naravno hlajenje telesa in lahko še dodatno poveča toplotno obremenitev.

Zakonske obveznosti delodajalca

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje, kar vključuje tudi zaščito pred škodljivimi vplivi mikroklime.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da mora biti temperatura v zaprtih prostorih primerna vrsti dela, in sicer:

• praviloma ne višja od 28 °C za lažja fizična dela,

• za srednje težka ali težka fizična dela pa že nad 25 °C pomeni dodatno tveganje.

• 
  

Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti (npr. zaradi tehnoloških postopkov), mora delodajalec izvesti nadomestne ukrepe, kot so dodatni odmori, prezračevanje ali prilagoditev delovnega časa.

Delodajalec mora tveganje zaradi vročine vključiti v oceno tveganja in na njeni podlagi določiti konkretne ukrepe za zmanjšanje tveganja. Tveganja mora obravnavati tudi v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Priporočila in smernice stroke za delo v vročini

Evropske strokovne smernice priporočajo, da se pri oceni tveganja zaradi vročine uporablja indeks WBGT (Wet Bulb Globe Temperature), ki poleg zračne temperature upošteva tudi:

• zračno vlago,

• gibanje zraka,

• toplotno sevanje (npr. sonce, naprave),

• oblačila.

  
  

Na prostem se nevarne razmere lahko razvijejo že pri nižjih temperaturah, če so prisotni sončno sevanje, brezvetrje in visoka vlažnost.

Delodajalec mora tveganje zaradi vročine vključiti v oceno tveganja

Ukrepi za zaščito zaposlenih

Ukrepi za varno delo v vročini so lahko:

organizacijski ukrepi:

• prilagoditev delovnega časa (delo v hladnejših delih dneva),

• prerazporeditev nalog (najzahtevnejša dela zgodaj zjutraj),

• pogostejši odmori v senci ali ohlajenih prostorih.

Tehnični ukrepi:

• učinkovito prezračevanje in hlajenje delovnih prostorov,

• senčenje delovišč na prostem,

• izolacija virov toplote v proizvodnji.

Osebni varovalni ukrepi:

• zagotavljanje dovolj pitne vode (pitje mora biti omogočeno tudi med delom),

• lahka, zračna oblačila, pokrivala za glavo, očala,

• krema za zaščito pred UV-sevanjem,

• pri nekaterih poklicih (npr. livarji, varilci) lahko tudi hlajena zaščitna oblačila.

Usposabljanje in ozaveščanje

Delodajalci morajo zaposlenim zagotoviti osnovno usposabljanje za prepoznavanje znakov toplotnih bolezni in ukrepanje ob njihovem pojavu.

Zaposleni morajo vedeti:

• kdaj prekiniti delo,

• na koga se obrniti,

• kako nuditi pomoč sodelavcu v stiski.

V kolektivih z večjim tveganjem ali pri delu na prostem je priporočljivo določiti odgovorno osebo, ki spremlja razmere in skrbi za izvajanje ukrepov.

Aklimatizacija

Zaposleni, ki se po daljši odsotnosti vračajo na delo ali so novi na vročem delovnem mestu, potrebujejo čas za prilagoditev telesa na obremenilne razmere. Ta proces se imenuje aklimatizacija in lahko traja tudi do 14 dni. Uvajanje naj bo postopno in pod nadzorom.

S preventivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati nevarnosti in preprečiti škodljive posledice

Posebnosti dela na prostem

Pri delu na prostem so prisotna dodatna tveganja:

• neposredno sončno sevanje, ki prispeva k toplotnemu stresu,

• UV-sevanje, ki predstavlja dolgoročno tveganje za kožnega raka,

• dehidracija zaradi potenja.

Delodajalec mora zagotoviti:

• zaščitna oblačila in pokrivala,

• zaščito pred soncem (kreme z UV-filtrom),

• prekinitev dela v najtoplejših urah dneva, če je to potrebno.

Delo v vročini je vse pogostejša delovna okoliščina, ki lahko resno ogrozi zdravje delavcev in varnost na delovnem mestu. Zanemarjanje tega tveganja je lahko kršitev zakonskih obveznosti delodajalca.

Z ustrezno oceno tveganja, preventivnimi ukrepi, prilagojenim delovnim časom in rednim usposabljanjem je mogoče zmanjšati nevarnosti, preprečiti škodljive posledice in zagotoviti varno in zdravo delo tudi v najtoplejših obdobjih leta.