top of page

Delo na mrazu – obveznosti delodajalcev ob nizkih temperaturah

  • G var
  • 6 days ago
  • Branje traja 3 min

Zimski meseci prinašajo izzive za delodajalce, saj nizke temperature vplivajo na varnost in zdravje delavcev. Za delo v hladnem okolju – tako v notranjih prostorih kot na prostem ali gradbiščih – je ključnega pomena ustrezno načrtovanje delovnih pogojev, osebne varovalne opreme in organizacije dela.


Zakonske obveznosti delodajalca glede nizkih temperatur


Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da mora delodajalec zagotoviti varno delovno okolje. To vključuje izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje tveganj, obveščanje in usposabljanje delavcev ter zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme (OVO). Delavci imajo pravico do varnega delovnega okolja, pravico odkloniti delo v primeru neposredne nevarnosti in dolžnost, da takoj obvestijo delodajalca o morebitnih pomanjkljivostih ali nevarnostih.


Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev določa, da mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ustreza fiziološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve. Izjema so hladilnice, kjer veljajo posebni kriteriji.


Čeprav pravilnik ne določa najnižje dovoljene temperature v notranjih prostorih, se upoštevajo slovenski standardi za toplotno udobje. Temperatura tal ne sme biti nižja od 19 °C, medtem ko so priporočene vrednosti za pomožne prostore: garderoba 21 °C, kopalnica 24 °C, umivalnica 21 °C, stranišče 18 °C, soba za počitek 21 °C, prostor za dežurstvo 21 °C, prostor za prvo pomoč 21 °C, prostor za noseče in doječe matere 24 °C, prostor za občasno ogrevanje delavcev 21 °C ter prostor za sušenje in čiščenje osebne varovalne opreme 21 °C.


Čeprav nekateri delodajalci zaradi višjih stroškov ogrevanja nastavijo nekoliko nižje temperature, morajo vedno zagotoviti varne pogoje dela, pri katerih delavcev pri delu ne zebe.


delo na mrazu
Za lažja fizična dela na prostem mora biti omogočen občasni obisk ogrevanega prostora, če zunanja temperatura pade pod +16 °C. Foto: Wix

Delo na prostem in zaščita pred mrazom


Delodajalec mora delo na prostem organizirati tako, da so tveganja zaradi mraza, vetra in vlage čim manjša, kar vključuje ustrezno zaščitno opremo, prilagoditev delovnih nalog in dostop do ogrevanih prostorov za odmore. Za lažja fizična dela na prostem med 1. novembrom in 31. marcem mora biti omogočen občasni obisk ogrevanega prostora, če zunanja temperatura pade pod +16 °C. Temperatura prostora za občasno ogrevanje mora znašati najmanj 21 °C.


Na gradbiščih mora delodajalec zagotoviti, da so delovni pogoji primerni za človeški organizem, kar pomeni, da delavci ne smejo biti izpostavljeni škodljivim vplivom mraza ali ekstremnih temperatur. To vključuje tudi ustrezno ogrevane prostore za počitek, sanitarije, jedilnice in prostore za prvo pomoč. Ukrepi za zagotavljanje varnega dela so del ocene tveganj in zajemajo prilagoditev delovnih nalog glede na temperaturne razmere, redne intervale odmorov ali ogrevanja ter spremljanje zdravstvenega stanja delavcev, da se preprečijo hipotermija, ozebline in druge zdravstvene težave, povezane z nizkimi temperaturami.


Osebna varovalna oprema za delo v mrazu


Če delovno okolje ne zagotavlja varnosti in zdravja, mora delodajalec zagotoviti ustrezno osebno varovalno opremo (OVO). Ta mora imeti ES-certifikat, biti pravilno nameščena in učinkovita za predvidene pogoje dela.


Zaščitna oblačila proti mrazu morajo nuditi toplotno izolacijo, mehansko trdnost in zaščito pred vlago, hkrati pa omogočati gibanje rok in nog. Standard SIST EN 342:2018 določa zahteve in preskusne metode za dvodelne obleke, kombinezone in ločena oblačila za delo v hladnem okolju. Zaščitna obutev, rokavice in pokrivala morajo omogočati pravilno izvedbo delovnih gibov in preprečevati prekomeren prenos mraza na telo, vključno s prsti, ter zaščititi pred vplivom deževnice ali drugih tekočin, ki zmanjšajo toplotno zaščito.


Praktični ukrepi za delodajalce


Učinkovita zaščita delavcev pred nizkimi temperaturami vključuje prilagoditev organizacije dela, intervale za počitek in ogrevanje, uporabo osebne varovalne opreme, spremljanje zdravstvenega stanja delavcev ter izobraževanje o tveganjih zaradi mraza.


Ker zakonodaja ne določa absolutnih mejnih temperatur za delo na mrazu, je ocena tveganj ključna. Na njeni podlagi delodajalec določi varne pogoje za delo v notranjih prostorih, na prostem in na gradbiščih, pri čemer mora zagotoviti ustrezno ogrevanje, zaščitno opremo in nadzor nad delovnim okoljem.

 

bottom of page