Zakaj je o varnosti pri delu treba razmišljati, preden pride do nezgode?

Nezgode pri delu ostajajo eden najresnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. V Sloveniji je bilo v letu 2024 prijavljenih več kot 14 000 nezgod pri delu, od tega 16 smrtnih. Tudi v Evropski uniji številke ostajajo visoke – več kot 2,9 milijona delavcev letno utrpi nezgodo, zaradi katere so najmanj štiri dni odsotni z dela. Gre za pojav, ki ima resne posledice ne le za posameznika, temveč tudi za delodajalce, zdravstveni sistem in širšo družbo.

Zmanjševanje nezgod pri delu ni odvisno le od zakonodaje, ampak tudi od kulture varnosti, organiziranosti dela, usposobljenosti zaposlenih in tehnične opremljenosti delovnih mest.

Najpogostejši vzroki za nezgode pri delu so povezani z izgubo nadzora nad stroji ali opremo foto: Wix

Vzroki za nezgode pri delu

Analiza nezgod v Sloveniji in drugod po Evropi kaže, da so najpogostejši vzroki povezani z izgubo nadzora nad stroji ali opremo, stikom z ostrimi materiali, padci, neustrezno zaščitno opremo in telesno preobremenitvijo. K nezgodam pogosto prispeva tudi pomanjkljivo poznavanje tveganj, rutina, časovni pritiski in pomanjkanje sprotnega nadzora.

Posebej izstopajo dejavnosti, kot so predelovalna industrija, gradbeništvo, logistika, gozdarstvo in zdravstvena oskrba. V teh panogah je tveganje večje zaradi narave dela, izpostavljenosti nevarnim strojem, delovnim višinam, fizičnih obremenitev ter delovnih pogojev na terenu.

Učinkoviti ukrepi za preprečevanje nezgod

Zmanjševanje nezgod ne pomeni le izpolnjevanja zakonskih zahtev, temveč je dolgoročna naložba v varnost, produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Učinkoviti pristopi temeljijo na kombinaciji tehničnih, organizacijskih in vedenjskih ukrepov.

1. Prepoznavanje in obvladovanje tveganj

Temelj vsakega varnega delovnega okolja je dobra ocena tveganja. To pomeni, da delodajalec sistematično identificira nevarnosti, oceni njihovo resnost in verjetnost ter določi ustrezne ukrepe za njihovo odpravo ali zmanjšanje. Pomembno je, da se ocena tveganja redno posodablja, predvsem ob spremembah v tehnologiji, organizaciji ali kadrovski sestavi.

2. Ustrezna zaščitna oprema in tehnični ukrepi

Osebna varovalna oprema mora biti pravilno izbrana, ustrezno vzdrževana in vedno dostopna. Še pomembnejši pa so tehnični ukrepi – zaščitni elementi strojev, senzorji, blokade in ergonomično oblikovana delovna mesta. V zadnjih letih se vse pogosteje uporabljajo tudi pametne rešitve, kot so nosljive naprave za zaznavanje nevarnosti padcev ali preobremenitev.

3. Usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih

Redno in kakovostno usposabljanje za varno delo je nujno, ne glede na delovno mesto ali izkušnje. Posebno pozornost je treba nameniti novozaposlenim in delavcem v visoko tveganih dejavnostih. Učinkovito usposabljanje ni le podajanje informacij, temveč vključuje tudi praktične prikaze in razpravo o možnih nevarnostih.

4. Organizacijski ukrepi in nadzor

Dobra organizacija dela vključuje jasno razdeljene naloge, odgovornosti in ustrezno razporeditev delovnih nalog. Pomemben vidik je tudi nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov – tako s strani vodij kot inšpekcijskih služb.

5. Kultura varnosti

Varnost ne more temeljiti le na pravilnikih. Potrebna je zavest vseh, da je varno delo pravica in odgovornost vsakega posameznika. Kultura varnosti se razvija postopoma – z zgledom vodstva, vključevanjem zaposlenih, odprto komunikacijo in priznavanjem dobrih praks. Spodbujanje poročanja o skorajšnjih nezgodah (near miss) brez sankcij je eden izmed učinkovitih načinov za preprečevanje hujših dogodkov.

Aktualni izzivi in prihodnost varnosti pri delu

Zaradi podnebnih sprememb postajajo izzivi, kot so delo v visokih temperaturah, vse bolj prisotni. Prav tako digitalizacija prinaša nove oblike tveganj, povezane z avtomatizacijo, oddaljenim delom, kibernetsko varnostjo in psihosocialnimi obremenitvami. Nove tehnologije sicer ponujajo priložnosti za večjo varnost (npr. pametni senzorji), vendar hkrati zahtevajo nova znanja in prilagajanje varnostnih politik.

V Sloveniji ostaja pomembno tudi vprašanje izvajanja nadzora. V letu 2024 je bilo zaznanih več kot 9 000 kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu, kar kaže na potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in izobraževanju, podpori delodajalcem in krepitvi nadzora.

Zmanjševanje števila nezgod pri delu je možno s sistematičnim, vsakodnevnim delom vseh vpletenih. Ključno je, da varnost postane del vsakdanje prakse, ne le formalna zahteva. Varno delovno okolje ni le zakonska obveznost, ampak tudi temelj za dolgoročno uspešno in vzdržno poslovanje.