Inšpekcijski nadzor varnosti in zdravja pri delu: kje podjetja najpogosteje naredijo napake
- 1 day ago
- Branje traja 3 min
Inšpekcijski nadzor s področja varnosti in zdravja pri delu je za mnoge organizacije dogodek, ki povzroči precej negotovosti. V praksi pa se pogosto pokaže, da večina težav ne izhaja iz zapletenih zakonskih zahtev, temveč iz osnovnih pomanjkljivosti v sistemu varnosti in zdravja pri delu ali iz neskladja med dokumentacijo in dejanskim načinom dela.
Področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ureja predvsem Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), nadzor nad njegovim izvajanjem pa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Letna poročila inšpektorata kažejo, da se nepravilnosti v podjetjih pogosto ponavljajo na istih področjih. Med najpogostejšimi so pomanjkljivosti pri ocenjevanju tveganj, neustrezno zdravstveno varstvo zaposlenih, pomanjkljiva uporaba osebne varovalne opreme ter nepravilnosti pri usposabljanju za varno delo.
Za podjetja je zato pomembno, da razumejo, kje se v praksi pojavljajo največje težave in kako jih pravočasno prepoznati.
Ocena tveganja kot temelj sistema varnosti pri delu
Ena najpogostejših ugotovitev inšpekcijskega nadzora je povezana z oceno tveganja. Ta dokument mora v skladu z zakonodajo odražati dejanske razmere v podjetju, kar pomeni, da morajo biti v njem zajeta vsa delovna mesta, dejanska tveganja pri delu ter ukrepi za njihovo zmanjšanje.
V praksi se pogosto zgodi, da ocena tveganja sicer obstaja, vendar ne opisuje realnega dela v podjetju. Dokument lahko vsebuje splošne opise nevarnosti, ki niso povezani s konkretnimi delovnimi postopki, ali pa sploh ne vključuje določenih tveganj, ki so pri delu dejansko prisotna. Posebej pogosto se spregledajo tveganja, povezana z ročnim premeščanjem bremen, ergonomijo pri delu z zasloni ali uporabo kemikalij.
Inšpektorji takšna neskladja običajno prepoznajo zelo hitro, saj primerjajo zapisano v dokumentaciji z dejanskim stanjem na delovnem mestu.
Usposabljanje za varno delo in zdravstveni pregledi
Pomemben del sistema varnosti pri delu je tudi ustrezno usposabljanje zaposlenih. Vsaka oseba mora biti pred začetkom dela seznanjena z nevarnostmi, ki so povezane z njenim delom, ter z ukrepi za varno opravljanje nalog. V praksi se težave pojavljajo predvsem takrat, ko usposabljanje ni prilagojeno konkretnemu delovnemu mestu ali ko podjetje ne vodi ustreznih evidenc o izvedenih usposabljanjih.
Podobno velja za zdravstvene preglede zaposlenih. Zdravstveni pregledi so povezani z ugotovljenimi tveganji pri delu in jih mora izvajati izvajalec medicine dela. Inšpektorji pri nadzorih pogosto ugotovijo, da zaposleni niso bili pravočasno napoteni na pregled ali da obdobni pregledi niso bili izvedeni v rokih, ki izhajajo iz ocene tveganja.
Osebna varovalna oprema in dejansko stanje na delovišču
Če ocena tveganja določa uporabo osebne varovalne opreme, mora biti ta zaposlenim tudi dejansko zagotovljena. V nadzorih se pogosto ugotovi, da oprema sicer obstaja, vendar ni ustrezno evidentirana, ni primerna za konkretno tveganje ali pa se pri delu sploh ne uporablja.
Poleg dokumentacije inšpektorji vedno opravijo tudi ogled delovnih mest. Pri tem preverjajo stanje delovne opreme, varovanje strojev, urejenost delovnih prostorov ter splošne razmere za varno delo. Velik delež ugotovljenih nepravilnosti izhaja prav iz dejanskega stanja na delovišču, ki ni usklajeno z zapisanim v dokumentaciji.
Statistika nadzorov kaže, da so takšne nepravilnosti še posebej pogoste v dejavnostih, kjer so tveganja večja, na primer v gradbeništvu, predelovalni industriji, trgovini in gostinstvu.
Inšpekcijski nadzor varnosti in zdravja pri delu - kakšne so kazni in ukrepi v praksi
Najpogostejši ukrep ob ugotovljenih nepravilnostih je upravna odločba, s katero se določijo ukrepi in rok za odpravo pomanjkljivosti. Namen nadzora je predvsem zagotoviti varne pogoje dela in ne takojšnje sankcioniranje.
Do prekrškovnega postopka in globe običajno pride v primerih, ko:
kršitev predstavlja neposredno nevarnost za zdravje ali življenje zaposlenih,
podjetje nima urejenih osnovnih obveznosti s področja varnosti pri delu,
nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, ki ga določi inšpektor,
gre za ponavljajoče se kršitve.
Globe za kršitve predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu so določene z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in se razlikujejo glede na resnost kršitve. Za fizične osebe (delodajalce ali odgovorne osebe) znašajo od 200 do 6.000 €, za pravne osebe pa od 1.000 do 40.000 €. Pri določanju globe inšpektor upošteva naravo kršitve, njeno resnost in morebitno ponovitev.
V najresnejših primerih lahko inšpektor poleg globe tudi prepove uporabo določene opreme ali začasno ustavi izvajanje dela, dokler nevarnost ni odpravljena.
Zakaj so nepravilnosti v podjetjih pogosto podobne
Iz prakse nadzorov je mogoče potegniti precej preprosto ugotovitev: večina nepravilnosti ne nastane zaradi zapletenosti zakonodaje, ampak zaradi tega, ker sistem varnosti pri delu v podjetju ni dejansko vključen v vsakodnevno organizacijo dela.
Kadar ocena tveganja realno odraža delo v podjetju, so zaposleni ustrezno usposobljeni, zdravstveni pregledi urejeni, delovna mesta pa pregledana in vzdrževana, tudi inšpekcijski nadzor praviloma ne predstavlja posebnega tveganja za podjetje. V takšnem primeru je nadzor predvsem priložnost za preverjanje, ali sistem varnosti pri delu v praksi deluje tako, kot je bil načrtovan.
Če v podjetju razmišljate o pregledu urejenosti sistema varnosti in zdravja pri delu ali želite preveriti, ali dokumentacija ustreza dejanskemu stanju, nas kontaktirajte, z veseljem vam bomo pri tem pomagali.
