Nezgoda pri delu - kako ukrepati? Koraki, ki jih mora poznati vsaka organizacija
Nezgoda pri delu lahko nastane nenadoma in tudi v organizaciji, ki ima urejeno varnost in zdravje pri delu. Ko pride do dogodka, je najpomembneje, da se pravilno ukrepa: najprej je treba zaščititi življenje in zdravje poškodovanega ter drugih prisotnih, nato pa poskrbeti za ustrezno obravnavo nezgode in preprečiti, da bi se podobna situacija ponovila.
Pri tem ni pomembno samo, ali je bila poškodba manjša ali resna. Vsaka nezgoda je lahko pomemben pokazatelj, da je treba ponovno preveriti določeno nevarnost, način dela ali obstoječe varnostne ukrepe.
Kaj je nezgoda pri delu?
ZVZD-1 nezgodo pri delu opredeljuje kot nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in povzroči poškodbo delavca.
Pri obravnavi dogodka je pomembno razlikovati med več pojmi.
Poškodba pri delu je poškodba, ki je povezana z opravljanjem dela. Za potrebe prijave zaradi izvajanja nalog ZZZS in NIJZ se prijavi poškodba pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela.
Nevarni pojav je dogodek, pri katerem je bilo ali bi lahko bilo ogroženo zdravje oziroma življenje delavca ali bi lahko prišlo do nezgode, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. Nevarni pojav se lahko torej zgodi tudi brez poškodbe.
V praksi se uporablja tudi izraz skorajšnja nezgoda oziroma »near miss«. Gre za dogodek, pri katerem do poškodbe ali druge škode ni prišlo, vendar bi do nje lahko prišlo. Takšni dogodki so pomemben vir informacij za preventivno ukrepanje.
Kaj storiti takoj po nezgodi pri delu?
Prvi ukrepi morajo biti usmerjeni v zaščito ljudi.
1. Poskrbite za varnost
Najprej je treba preprečiti nadaljnjo nevarnost za poškodovanca in druge osebe. Če je mogoče in varno, je treba ustaviti nevaren delovni proces, izključiti oziroma zavarovati nevarno opremo ali na drug način preprečiti nadaljnje ogrožanje.
Pri tem se ne sme pozabiti na varnost osebe, ki pomaga. Reševanje poškodovanega ne sme povzročiti še ene poškodbe.
2. Zagotovite prvo pomoč
Poškodovancu je treba zagotoviti prvo pomoč in glede na stanje poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112.
ZVZD-1 določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči.
Delodajalec mora imeti tudi ustrezno organizirano prvo pomoč. Pri določanju števila usposobljenih delavcev in potrebne opreme je treba upoštevati med drugim nevarnosti na delovnem mestu, organizacijo dela, število zaposlenih, delovne izmene, krajevno ločene enote, pogostost poškodb in oddaljenost medicinske pomoči. V vsaki krajevno ločeni enoti in vsaki delovni izmeni mora biti prisoten najmanj en usposobljen delavec za prvo pomoč.
3. Zavarujte območje
Ko je poškodovanec ustrezno oskrbljen, je treba preprečiti dostop do nevarnega območja, če nevarnost še obstaja.
Če okoliščine dopuščajo, je smiselno ohraniti stanje na kraju nezgode, dokler niso zabeležene pomembne okoliščine dogodka. Fotografije, podatki o uporabljeni opremi, položaju predmetov in druge informacije so lahko pozneje pomembni pri ugotavljanju vzrokov.
Kdaj je treba nezgodo prijaviti inšpektoratu?
To je ena od pomembnih obveznosti delodajalca.
Po 41. členu ZVZD-1 mora delodajalec Inšpektoratu Republike Slovenije za delo takoj prijaviti:
nezgodo pri delu s smrtnim izidom,
nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni,
kolektivno nezgodo,
nevarni pojav,
ugotovljeno poklicno bolezen.
Kolektivna nezgoda je posebna kategorija, pri kateri je treba upoštevati, da se prijava inšpektoratu zahteva ne glede na trajanje odsotnosti poškodovanih delavcev. Tudi aktualne informacije na portalu SPOT to izrecno potrjujejo.
Kdaj je potrebna prijava poškodbe pri delu?
Poleg prijave Inšpektoratu za delo obstaja tudi prijava poškodbe pri delu zaradi izvajanja nalog ZZZS in NIJZ.
Delodajalec mora prijaviti vsako poškodbo pri delu, ki ima za posledico vsaj en dan bolniške odsotnosti z dela. Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, prijavo uredijo elektronsko prek portala SPOT.
Na portalu SPOT delodajalec izpolni splošni del prijave. Po oddaji se podatki posredujejo pristojnim institucijam, zdravstveni del prijave pa izpolni osebni zdravnik poškodovanca.
Poškodovanec oziroma druga oseba, če poškodovanec tega ne more storiti sam, mora po oddani prijavi kontaktirati izbranega osebnega zdravnika, urediti bolniško odsotnost, če je potrebna, ter povedati, da je šlo za poškodbo pri delu.
Kaj mora organizacija preveriti po nezgodi?
Ko je neposredna nevarnost odpravljena in je za poškodovanca poskrbljeno, se mora obravnava nezgode nadaljevati.
Pri ugotavljanju okoliščin je treba preveriti predvsem:
kaj se je zgodilo in v kakšnem zaporedju;
katero delo je delavec opravljal;
katera delovna oprema, sredstva ali snovi so bili uporabljeni;
kakšne so bile razmere na delovnem mestu;
ali so bila navodila za varno delo ustrezna;
ali je bil delavec ustrezno usposobljen;
ali so bili izvedeni predpisani pregledi in preizkusi opreme;
ali so se dela izvajala na predviden način;
ali so bili predpisani varnostni ukrepi dejansko izvajani;
ali je bilo tveganje v oceni tveganja ustrezno prepoznano in ocenjeno.
Pri tem ni dovolj iskati odgovora na vprašanje, kdo je naredil napako. Pomembneje je ugotoviti, zakaj je do napake oziroma nevarnega dogodka sploh lahko prišlo.
Vzrok je lahko na primer neustrezna oprema, pomanjkljivo vzdrževanje, neustrezna organizacija dela, pomanjkljiva navodila, neusposobljenost, neustrezni delovni pogoji ali kombinacija več dejavnikov.
Nezgoda je lahko razlog za spremembo ocene tveganja
Eden od pomembnejših namenov obravnave nezgode je preprečevanje ponovitve.
Po nezgodi je zato treba preveriti, ali obstoječa ocena tveganja še ustrezno odraža dejansko stanje. Če dogodek pokaže, da nevarnost ni bila prepoznana, da je bilo tveganje podcenjeno ali da obstoječi ukrepi niso učinkoviti, je treba oceno tveganja ustrezno dopolniti oziroma spremeniti in določiti dodatne ukrepe.
Tudi skorajšnja nezgoda je pomembno opozorilo
Pri preprečevanju nezgod ni smiselno čakati, da se nekdo poškoduje.
Če na primer predmet pade z višine, vendar nikogar ne zadene, ali če delavec skoraj pade zaradi neustrezno urejene poti, je to pomemben opozorilni znak. Če bi se okoliščine nekoliko razlikovale, bi lahko prišlo do poškodbe.
Takšne dogodke je zato smiselno evidentirati in obravnavati. Posebej pomembno je preveriti, ali gre za nevarni pojav, ki ga je treba v skladu z ZVZD-1 takoj prijaviti Inšpektoratu za delo.
Prijava nezgode ni konec postopka
Prijava je le eden od korakov. Pravi namen obravnave nezgode je ugotoviti, kaj je treba spremeniti, da se dogodek ne bo ponovil.
Zato naj bo po vsaki nezgodi jasno:
kaj se je zgodilo;
kateri so bili neposredni in temeljni vzroki;
kateri ukrepi so potrebni;
kdo jih bo izvedel;
do kdaj morajo biti izvedeni;
kako bo preverjeno, ali so bili ukrepi učinkoviti.
Delodajalec mora dokumentacijo, ki se nanaša na nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, poklicne bolezni in njihove vzroke, tudi hraniti. ZVZD-1 določa trajno hrambo te dokumentacije.
