Ocena tveganja za ročno premeščanje bremen

Ročno premeščanje bremen je eno najpogostejših delovnih opravil v številnih panogah – od gradbeništva in proizvodnje do trgovine in logistike. Hkrati pa predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj, ki so med najpogostejšimi poklicnimi boleznimi v Sloveniji in tudi širše v EU.

Da bi se zmanjšala tveganja in zagotovilo varnejše delo, je 1. avgusta 2024 začel veljati Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki delodajalcem nalaga nove obveznosti.

Ročno premeščanje bremen je eno najpogostejših delovnih opravil v številnih panogah foto: Wix

Kaj zahteva zakonodaja?

Pravilnik določa, da mora biti ocena tveganja za ročno premeščanje bremen sestavni del splošne ocene tveganja, ki jo morajo delodajalci pripraviti skladno s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Pri ocenjevanju je treba uporabiti Metodo ključnih kazalnikov ali drugo metodo, ki je strokovno ustrezna in omogoča enako raven varnost. Upoštevajo se dejavniki, kot so masa bremen, pogostost in trajanje dvigovanja ali premikanja, sile, ki jih mora delavec uporabiti, ter tudi okoljski pogoji, na primer temperatura ali spolzka tla.

Ko je stopnja obremenitve visoka, mora delodajalec zagotoviti ustrezno dvižno opremo ali druge tehnične ukrepe za zmanjšanje fizične obremenitve.

Ocena tveganja za ročno premeščanje bremen mora vsebovati:

·         uporabljeno metodo in ključne kazalnike,

·         ugotovljene dejavnike tveganja (Priloga 1 pravilnika),

·         rezultate meritev merljivih dejavnikov,

·         ocenjeno stopnjo tveganja,

·         ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganj.

Pri razporejanju nalog je treba upoštevati zdravstvene zmožnosti delavcev, ki so navedene v zdravniških spričevalih izvajalcev medicine dela, pa tudi starost, spol in telesno zmogljivost zaposlenih. Poleg tega so delodajalci dolžni delavce seznaniti z obstoječimi tveganji ter jih usposobiti – tako teoretično kot praktično – za varno delo pri ročnem premeščanju bremen.

Ko je stopnja obremenitve visoka, mora delodajalec zagotoviti ustrezno dvižno opremo ali druge tehnične ukrepe za zmanjšanje fizične obremenitve foto: Wix

Za veliko podjetij je bila priprava ocene tveganja ob uveljavitvi pravilnika velik izziv. Da bi se olajšalo izvajanje, je ministrstvo pripravilo elektronske obrazce, ki služijo kot pomoč pri vnašanju vrednosti in izračunih v zvezi s presejalnim testom ter metodami ključnih kazalnikov. Obrazci omogočajo enostavnejše ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu glede na prilogi 2 in 3 Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen

Stanje v praksi

Izkušnje inšpektorata za delo kažejo, da je stanje na terenu precej raznoliko. Nekatera podjetja so oceno tveganja pravočasno pripravila skladno z novimi zahtevami in imajo področje dobro urejeno. Druga so dokumentacijo sicer izdelala, a ne v skladu s pravilnikom. Še vedno pa je precej podjetij, predvsem manjših, ki ocene tveganja niso pripravila do zakonskega roka.

Med avgustom in oktobrom 2024 je inšpektorat izvedel 77 usmerjenih pregledov, večinoma v gradbeništvu, proizvodnji in trgovini. Podatki so pokazali, da je presejalni test opravilo le 29 odstotkov delodajalcev, oceno tveganja pa je pripravilo zgolj 21 odstotkov. Pri desetini pregledanih podjetij je bila ugotovljena bistveno povečana stopnja tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Inšpektorat bo z nadzori nadaljeval tudi v prihodnje.

Kako pripraviti oceno tveganja za ročno premeščanje bremen?

Priprava ocene tveganja poteka v več korakih:

1. Analiza delovnih mest

Najprej je potrebno pregledati delovna mesta in ugotoviti, kje zaposleni dvigujejo, prenašajo, spuščajo, potiskajo, vlečejo ali premikajo bremena. V tem koraku se običajno izvede presejalni test, ki oceni, ali je potrebno nadaljnje podrobno ocenjevanje.

2. Zbiranje podatkov

Če presejalni test pokaže potrebo po nadaljnji oceni, se zberejo konkretni podatki o delovnih opravilih, kot so:

• Masa bremen – koliko tehta posamezno bremena, ki jih zaposleni dvigujejo ali premikajo.

• Frekvenca in trajanje – kako pogosto in kako dolgo se opravlja delo z bremenom.

• Uporabljene sile – količina fizičnega napora pri dvigu, potiskanju ali vlečenju.

• Okoljski pogoji – na primer spolzka tla, previsoka ali prenizka temperatura, omejen prostor za delo.

• Drugi dejavniki – položaj telesa pri dvigovanju (rotacija trupa, upogibanje), neustrezni pripomočki, nestabilnost bremena.

  
  

3. Ocena tveganja za ročno premeščanje bremen

Zbrani podatki se vnesejo v izbrano metodo ocenjevanja tveganja (npr. metodo iz Priloge 3 Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu ali drugo primerljivo metodo), ki običajno izračuna:

• Stopnjo obremenitve – nizka, srednja ali visoka.

• Vrsto tveganja – možnost nastanka kostno-mišičnih poškodb ali drugih zdravstvenih težav.

  
  

4. Priprava ukrepov

Na podlagi ugotovitev se pripravijo ukrepi za zmanjšanje tveganj, ki lahko vključujejo:

• Tehnične rešitve – na primer uporabo dvižne opreme.

• Organizacijske ukrepe – kot je rotacija delavcev.

• Usposabljanje zaposlenih – pravilne tehnike dvigovanja in premikanja bremen.

• Zdravstveni nadzor – spremljanje stanja zaposlenih in preventivne preglede.

  
  

5. Dokumentiranje in posodabljanje

Zadnji korak je dokumentiranje ocene tveganja ter njeno redno posodabljanje, da ostane ažurna in učinkovita.

Dobro izvedena ocena je tudi v interesu delodajalca, saj zmanjšuje možnost poškodb in poklicnih bolezni, prispeva k večji produktivnosti ter varuje zdravje zaposlenih.

Če ocene tveganja še nimate ali niste prepričani o skladnosti z aktualnim pravilnikom, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri njeni pripravi in implementaciji.

Obrnite se na nas za strokovno pripravo ocene tveganja in podporo pri zagotavljanju varnega in zdravega dela vaših zaposlenih.