Preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih
- G var
- 6 days ago
- Branje traja 3 min
Preventivni zdravstveni pregledi zaposlenih so eden od temeljnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Njihov namen je ugotoviti, ali je delavec glede na zdravstveno stanje sposoben varno opravljati delo, ter pravočasno prepoznati morebitne vplive dela na zdravje. V Sloveniji so ti pregledi jasno urejeni z zakonodajo in vezani na dejanska tveganja na delovnem mestu.
Pravni okvir preventivnih zdravstvenih pregledov
Preventivne zdravstvene preglede zaposlenih v Sloveniji urejata:
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, vključno z zdravstvenim nadzorom zaposlenih;
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, ki podrobneje opredeljuje vrste pregledov, njihovo vsebino, obseg ter pogoje za izvajanje.
Zakonodaja izhaja iz načela, da morajo biti zdravstveni pregledi prilagojeni konkretnim delovnim obremenitvam in tveganjem, ne pa splošni ali rutinski brez strokovne podlage.
Kdo izvaja preventivne zdravstvene preglede
Preventivne zdravstvene preglede lahko izvajajo izključno izvajalci medicine dela, ki so usposobljeni za ocenjevanje zdravstvene zmožnosti delavcev za opravljanje določenega dela. Pregledi se izvajajo v okviru pooblaščenih zdravstvenih zavodov ali samostojnih specialističnih ambulant medicine dela, s katerimi ima delodajalec sklenjeno pogodbo.
Pooblaščeni zdravnik medicine dela na podlagi pregleda in poznavanja delovnih pogojev poda strokovno mnenje o zdravstveni sposobnosti delavca za konkretno delovno mesto.
Povezava zdravstvenih pregledov z oceno tveganja
Preventivni zdravstveni pregledi so neposredno povezani z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Delodajalec mora v tem dokumentu opredeliti tveganja, ki so prisotna na posameznih delovnih mestih ter posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo delavci izpolnjevati za varno opravljanje dela ali uporabo delovne opreme. Brez ustrezne ocene tveganja ni mogoče zakonito in strokovno določiti obsega in pogostosti zdravstvenih pregledov.
Vrste preventivnih zdravstvenih pregledov
Predhodni zdravstveni pregled
Predhodni zdravstveni pregled se opravi pred začetkom dela na delovnem mestu. Namen pregleda je ugotoviti, ali je delavec zdravstveno sposoben za opravljanje konkretnih delovnih nalog. Predhodni pregled je praviloma potreben tudi v primerih, ko delavec več kot 12 mesecev ni opravljal dela na določenem delovnem mestu ali kadar se bistveno spremenijo delovni pogoji oziroma tveganja. Ne velja pa, da bi bil tak pregled obvezen ob vsaki daljši odsotnosti – odločitev temelji na oceni tveganja in presoji pooblaščenega zdravnika medicine dela.
Obdobni zdravstveni pregledi
Obdobni zdravstveni pregledi se izvajajo za spremljanje zdravstvenega stanja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni določenim tveganjem. Njihova pogostost in obseg nista enotno določena za vsa delovna mesta, temveč sta odvisna od:
vrste in stopnje tveganj;
narave dela in delovnih pogojev;
ugotovitev iz ocene tveganja;
strokovne presoje izvajalca medicine dela.
Na bolj tveganih delovnih mestih (na primer delo s kemikalijami, težko fizično delo, delo na višini ali izpostavljenost hrupu) se pregledi izvajajo pogosteje. Pri manj tveganih delih so lahko časovni razmiki daljši. V praksi se pri nizkih tveganjih obdobni pregledi pogosto izvajajo v razmikih več let, vendar zakonodaja ne določa splošne zgornje meje, temveč vedno izhaja iz strokovne presoje in dejanskih razmer.
Če pride do sprememb v delovnem procesu, tehnologiji ali organizaciji dela oziroma se pojavijo nova tveganja, je treba vsebino in pogostost zdravstvenih pregledov ustrezno prilagoditi.
Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi
Drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi se izvajajo v posebnih okoliščinah, kadar obstaja utemeljen razlog za dodatno presojo zdravstvene sposobnosti delavca.
Tak pregled se lahko opravi:
če pooblaščeni zdravnik medicine dela ugotovi spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi lahko vplivale na varno opravljanje dela;
po poškodbi pri delu ali po izpostavitvi škodljivim dejavnikom;
na predlog delodajalca ali delavca, kadar obstaja utemeljen sum, da zdravstveno stanje ne omogoča več varnega opravljanja dela.
Odgovornost delodajalca in stroški pregledov
Za napotitev zaposlenega na preventivni zdravstveni pregled je odgovoren delodajalec. Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki opravljajo delo z ugotovljenimi zdravstvenimi tveganji, pravočasno napoteni na ustrezne preglede.
Preventivni zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni. Vse stroške pregledov nosi delodajalec, kar izhaja neposredno iz določb ZVZD-1.
Veljavnost zdravniškega spričevala
Zdravniško spričevalo o zdravstveni sposobnosti je vezano na konkretno delovno mesto in na tveganja, ki so bila upoštevana ob pregledu. Če se delavec premesti na drugo delovno mesto z drugačnimi obremenitvami ali tveganji, pooblaščeni zdravnik medicine dela presodi, ali je potreben nov zdravstveni pregled.
Zakonodaja ne določa enotnega roka veljavnosti zdravniškega spričevala za vsa delovna mesta, saj je njegova veljavnost odvisna od narave dela in ocene tveganja.
Preventivni zdravstveni pregledi in samozaposleni
Zakonodaja ne določa obveznih preventivnih zdravstvenih pregledov za samozaposlene osebe, ki delo opravljajo same in nimajo zaposlenih. Kljub temu je pri bolj tveganih ali fizično zahtevnih dejavnostih priporočljivo, da tudi samozaposleni opravijo zdravstveni pregled, saj s tem zmanjšujejo tveganja za poškodbe in dolgoročne zdravstvene posledice.
Če samozaposlena oseba zaposli delavce, zanjo veljajo enake obveznosti kot za druge delodajalce. To pomeni, da mora zagotoviti oceno tveganja, izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov ter vse druge ukrepe za varnost in zdravje pri delu v skladu z veljavno zakonodajo.
