Požarna varnost v podjetju: kaj mora urediti delodajalec?
Požarna varnost v podjetju vključuje ustrezno dokumentacijo, usposobljene zaposlene, določene odgovornosti, opremo za gašenje ter varne poti za umik in posredovanje gasilcev. Obseg obveznosti je odvisen od objekta, dejavnosti, požarne ogroženosti in števila ljudi. Podjetje mora poleg priprave dokumentov poskrbeti tudi za izvajanje ukrepov, preglede in odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti.
Pri urejanju varstva pred požarom je treba najprej pregledati prostore in način njihove uporabe. Pomembno je, kaj se v njih izvaja, katere snovi se uporabljajo ali skladiščijo, koliko ljudi je lahko hkrati prisotnih in kako bi se ob požaru umaknili na varno. Pisarna, mizarska delavnica in hotel zato potrebujejo različno organizacijo požarne varnosti.
Temeljne obveznosti določajo Zakon o varstvu pred požarom in njegovi izvedbeni predpisi. Pri posameznem podjetju je treba upoštevati tudi zahteve za stavbo, vgrajene naprave, nevarne snovi in posebnosti dejavnosti. Število zaposlenih samo po sebi ne pove, katere dokumente in ukrepe podjetje potrebuje.
Kdo je odgovoren za varstvo pred požarom?
Za varstvo pred požarom je odgovoren lastnik ali uporabnik objekta. Delodajalec je odgovoren za splošne ukrepe varstva pred požarom v delovnih prostorih tudi takrat, ko jih ima v najemu. Najemna pogodba zato ni zadostna podlaga za predpostavko, da je vse obveznosti prevzel lastnik stavbe.
V objektu z več uporabniki je treba jasno dogovoriti izvajanje skupnih nalog. To vključuje skrb za skupne evakuacijske poti, opremo, preglede in usklajevanje ravnanja ob požaru. Smiselno je pisno opredeliti, kdo naroča posamezne storitve, kdo hrani dokazila in kako so o spremembah obveščeni drugi uporabniki.
Lastnik ali uporabnik lahko za izvajanje ukrepov pooblasti ustrezno usposobljeno osebo. Če podjetje najame zunanjega izvajalca, mora preveriti, ali izpolnjuje predpisane pogoje za naročene naloge. Pooblastilo za izdelavo dokumentacije oziroma usposabljanje še ne pomeni pooblastila za servisiranje gasilnikov ali preizkušanje vseh požarnih sistemov.
Ocena požarne ogroženosti usmerja nadaljnje ukrepe
Ocena požarne ogroženosti je podlaga za načrtovanje organizacijskih preventivnih ukrepov. Izdelava temelji na predpisani metodologiji, zato stopnje ogroženosti ne določimo zgolj po občutku, da v podjetju ni nevarnih opravil.
Ugotovljena stopnja je pomembna za določitev nadaljnjih obveznosti. Vpliva na zahteve glede požarnega načrta in načrta evakuacije ter na periodično usposabljanje zaposlenih. Pri pregledu je treba upoštevati dejansko uporabo objekta, požarne nevarnosti in razmere, v katerih bi se ljudje ob požaru umikali.
Ocena tveganja za varnost in zdravje pri delu ne nadomesti ocene požarne ogroženosti. Dokumenta obravnavata povezani področji, vendar imata različni pravni podlagi in namen.
Požarni red mora ustrezati dejanskemu stanju
Za poslovne in industrijske objekte je praviloma treba izdelati požarni red. Obveznost se presoja po razvrstitvi objekta in izjemah iz Pravilnika o požarnem redu. Dokument mora biti prilagojen konkretnemu objektu, njegovi namembnosti in načinu dela.
Požarni red določa organizacijo varstva pred požarom, odgovornosti, preventivne ukrepe, ravnanje ob požaru in po njem ter način usposabljanja. Obravnavati mora tudi varno evakuacijo, hitro intervencijo, nadzor nad izvajanjem ukrepov in predvideno število uporabnikov objekta. Ukrepi morajo zajeti dejanske nevarnosti, na primer uporabo električnih in plinskih naprav, skladiščenje gorljivih snovi ter odstranjevanje odpadkov.
Več lastnikov ali uporabnikov lahko sprejme skupni požarni red. Če ta ustrezno ureja vse predpisane vsebine, posameznemu podjetju ni treba izdelati še ločenega dokumenta z enako vsebino. Posebnosti, ki jih skupni dokument ne zajema, pa je treba dodatno urediti.
Požarni red mora biti ustrezno podpisan, zaposleni pa morajo biti z njim seznanjeni. Ob spremembah, ki vplivajo na požarno varnost, ga je treba prilagoditi. Splošen obrazec z napačnimi odgovornimi osebami, zastarelim razporedom prostorov ali neobstoječo opremo ne opisuje organizacije varstva pred požarom v podjetju.
Katere priloge in evidence sodijo k požarnemu redu?
Obvezne priloge vključujejo izvleček požarnega reda, navodila za posameznike ter evidenčne in kontrolne liste. Izvleček mora biti na vidnem mestu in mora kratko ter razumljivo predstaviti organizacijo, preventivne ukrepe in ravnanje ob požaru.
Navodila je treba prilagoditi ljudem, ki uporabljajo objekt. Poleg zaposlenih so to lahko obiskovalci, gostje in zunanji izvajalci. Posebej pomembna so navodila za izvajalce del, ki lahko povzročijo požar, saj morajo poznati ukrepe, ki veljajo na konkretni lokaciji.
Podjetje mora voditi predpisane evidence o usposabljanju in seznanitvi s požarnim redom, pregledih in vzdrževanju opreme ter požarih, eksplozijah in gasilskih intervencijah. Kontrolni listi služijo preverjanju izvajanja ukrepov. Način in pogostost notranjih kontrol se določita glede na razmere v objektu in zahteve požarnega reda.
Kdaj sta potrebna požarni načrt in načrt evakuacije?
Požarni načrt in načrt evakuacije imata različna namena. Požarni načrt prikazuje objekt, njegove požarne značilnosti in podatke, pomembne za posredovanje. Namenjen je uporabnikom, gasilcem in drugim reševalcem. Načrt evakuacije pa prikazuje možnosti umika ljudi na varno, evakuacijske poti, zbirno mesto in pomembno opremo.
Za objekte, zajete v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o požarnem redu, sta oba načrta obvezna, če obstaja najmanj srednja požarna ogroženost ali če je v objektu lahko hkrati več kot 100 ljudi. Upoštevati je treba vse uporabnike, tudi obiskovalce in stranke. Podjetje s petimi zaposlenimi lahko zato uporablja objekt, za katerega sta načrta obvezna.
Požarni načrt je dodatno obvezen za objekte s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Ta posebna zahteva za požarni načrt sama po sebi še ne določa obveznosti načrta evakuacije. Izvod podpisanega požarnega načrta je treba izročiti gasilski enoti, ki na območju objekta opravlja javno gasilsko službo.
Za določene vrste stavb veljajo tudi posebne zahteve glede izobešenega načrta evakuacije. Mednje sodijo na primer hoteli, stavbe za izobraževanje in zdravstveno oskrbo. Zato je treba preveriti tudi namembnost stavbe, četudi prag več kot 100 ljudi ni dosežen. Kadar isti objekt uporablja več podjetij, morajo biti njihovi načrti evakuacije usklajeni.
Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje vsakega, ki je pri njem redno, začasno ali občasno zaposlen. Izvesti ga mora ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, začetku drugega dela ter ob spremembah oziroma uvajanju novih delovnih operacij ali tehnologije.
Usposabljanje mora biti prilagojeno delovnemu mestu in požarnim nevarnostim. Zaposleni mora poznati preventivne ukrepe, obveščanje ob požaru, opremo za začetno gašenje in način varnega umika.
Roki periodičnega usposabljanja niso enaki za vse objekte, temveč so odvisni od stopnje požarne ogroženosti, določene v oceni požarne ogroženosti.
O usposabljanju je treba voditi predpisano dokumentacijo, vključno s podatki o programu, udeležencih in rezultatih preverjanja. Programi in dokumentacija o preverjanju usposobljenosti se po pravilniku hranijo najmanj deset let.
Določiti je treba osebe za začetno gašenje in evakuacijo
Delodajalec mora določiti zaposlene, odgovorne za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije. Njihovo število se določa po pravilniku, pri čemer so pomembni število zaposlenih, izmene, lokacije in pri določenih objektih tudi število ljudi v objektu.
Določene osebe potrebujejo ustrezno dodatno usposabljanje, ki vključuje praktično uporabo opreme in poznavanje evakuacije na lokaciji. Zanje je določeno periodično usposabljanje na tri leta. Organizacija mora omogočati izvajanje nalog tudi ob dopustih, bolniških odsotnostih in menjavi zaposlenih.
Kdaj je obvezna letna vaja evakuacije?
Najmanj enkrat letno je treba izvesti praktično usposabljanje za evakuacijo v objektih, za katere je načrt evakuacije obvezen po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o požarnem redu. Gre za navedene objekte z najmanj srednjo požarno ogroženostjo ali možnostjo hkratne prisotnosti več kot 100 ljudi.
O izvedbi je treba voditi evidenco s časom izvedbe, sodelujočimi in načinom usposabljanja. Koristno je zabeležiti tudi ugotovljene težave in določiti njihove rešitve. Vaja lahko pokaže, da zaposleni ne poznajo zbirnega mesta, da alarm ni povsod slišen ali da pomoč osebam z omejeno mobilnostjo ni ustrezno organizirana.
Gasilniki, hidranti in požarni sistemi potrebujejo preglede
Vrsta, število in namestitev gasilnikov se določijo po predpisanih merilih glede na objekt in nevarnosti. Gasilniki morajo biti dostopni, ustrezno označeni in vzdrževani. Njihovo vzdrževanje mora izvajati za to pooblaščen izvajalec.
Če ima objekt hidrantno omrežje ali vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite, je treba zagotoviti tudi zanje predpisane preizkuse, preglede in vzdrževanje. Med takšne sisteme glede na izvedbo sodijo sistemi za odkrivanje in javljanje požara, avtomatsko gašenje ali odvod dima in toplote.
Roke je treba določiti za posamezno opremo in sistem. Enoten letni pregled vse opreme ne zajame nujno vseh obveznosti. Praktičen pripomoček je pregled rokov z navedbo izvajalca, datuma zadnjega pregleda in ugotovljenih pomanjkljivosti.
Evakuacijske poti in dostopi morajo ostati prosti
Evakuacijske poti, prehodi, izhodi ter dostopi in površine za intervencijska vozila morajo biti ustrezno označeni in prosti. Enako velja za dostop do gasilnikov in druge opreme. Skladiščenje embalaže na stopnišču ali parkiranje na intervencijski površini lahko neposredno onemogoči predvideno ravnanje ob požaru.
Ohranjati je treba tudi delovanje požarnih vrat in drugih elementov, ki omejujejo širjenje požara in dima. Spremembe evakuacijske poti, pomembne za požarno varnost, zahtevajo strokovno presojo, s katero se dokaže, da se požarna varnost ne bo zmanjšala.
Pred preureditvijo prostorov, spremembo namembnosti, povečanjem skladiščnih količin ali vgradnjo novih naprav je zato treba preveriti vpliv na požarno varnost. Pri posegih v objekt je treba urediti tudi ustrezno projektno dokumentacijo in izpolniti zahteve gradbenih predpisov.
Požarno nevarna dela zahtevajo dodatno organizacijo
Varjenje, uporaba odprtega plamena in orodja, ki povzroča iskre, zahtevajo predhodno preverjanje razmer in določitev zaščitnih ukrepov. Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, je treba organizirati požarno stražo. Takšna obveznost lahko nastane tudi pri pretakanju predpisanih količin lahko vnetljivih snovi ali gorljivih plinov ter pri požarno nevarnih javnih prireditvah.
Požarno stražo praviloma opravljajo gasilci. Druge za gašenje usposobljene osebe jo lahko opravljajo samo v zakonsko dovoljenih primerih. Trajati mora ves čas povečane požarne nevarnosti, kar lahko vključuje tudi čas po koncu del.
Pri zunanjih izvajalcih je treba pred začetkom del določiti odgovornosti, jih seznaniti z navodili in zagotoviti zahtevane ukrepe. Glede na dejavnost je treba posebej urediti še ravnanje z vnetljivimi snovmi, eksplozijsko nevarnost, kurilne in dimovodne naprave ter druga posebna tveganja.
Kako preveriti, ali je požarna varnost urejena?
Pregled se začne s primerjavo dokumentacije in dejanskega stanja v prostorih. Preveriti je treba, ali požarni red še ustreza uporabi objekta, ali so potrebni načrti izdelani in usklajeni, ali so zaposleni ustrezno usposobljeni ter ali imajo določene osebe zahtevano dodatno usposabljanje.
Nato se preverijo oprema, veljavna dokazila, evakuacijske poti in izvajanje notranjih kontrol. Za ugotovljene pomanjkljivosti naj bodo določeni odgovorna oseba, rok za odpravo in način preverjanja izvedbe. Takšen pregled podjetju omogoča, da obveznosti vključi v redno delo in pravočasno ukrepa ob spremembah.
Če niste prepričani, ali imate požarno varnost ustrezno urejeno, vam lahko pomagamo s pregledom stanja in ureditvijo potrebne dokumentacije ter usposabljanj.
