Kako izbrati zunanjega strokovnega sodelavca za varnost in zdravje pri delu ter požarno varstvo

V številnih podjetjih je področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva organizirano s pomočjo zunanjih strokovnih sodelavcev. Takšna oblika sodelovanja je v praksi pogosta predvsem pri manjših in srednje velikih podjetjih, pa tudi pri organizacijah z več lokacijami ali specifičnimi dejavnostmi. Kljub temu pa izbira zunanjega izvajalca pogosto temelji predvsem na ceni ali hitrosti izdelave dokumentacije, kar dolgoročno ni vedno najboljša odločitev.

Področje varnosti in zdravja pri delu ni samo administrativna obveznost. Gre za sistem organizacijskih, tehničnih in preventivnih ukrepov, ki morajo biti prilagojeni dejanskemu delu, delovnim postopkom, opremi, zaposlenim in konkretnemu delovnemu okolju. Enako velja za požarno varstvo, kjer priprava požarnega reda ali evakuacijskega načrta sama po sebi še ne pomeni, da je požarna varnost v podjetju dejansko urejena.

V številnih podjetjih je področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva organizirano s pomočjo zunanjih strokovnih sodelavcev. Foto: Wix

Zakaj izbira izvajalca za varnost in zdravje pri delu ni samo formalnost

Zunanji strokovni sodelavec pogosto sodeluje pri:

• pripravi izjave o varnosti z oceno tveganja,

• organizaciji usposabljanj zaposlenih,

• pripravi požarnega reda,

• vodenju evidenc,

• organizaciji pregledov in meritev,

• uvajanju novih delovnih postopkov,

• obravnavi poškodb pri delu,

• sodelovanju ob inšpekcijskih nadzorih.

To pomeni, da mora izvajalec dobro razumeti dejavnost podjetja, organizacijo dela in zakonodajne zahteve. Splošna ali generična dokumentacija, pripravljena brez poznavanja dejanskega stanja, običajno ne predstavlja kakovostne strokovne podlage za izvajanje ukrepov v praksi.

Preverjanje dovoljenj in strokovne usposobljenosti

Pred začetkom sodelovanja je pomembno preveriti, ali ima izvajalec ustrezna dovoljenja za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu ter požarnega varstva.

Področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji temelji na določbah Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), področje požarnega varstva pa na Zakonu o varstvu pred požarom (ZVPoz), pri čemer obe področji dodatno urejajo tudi podzakonski predpisi in pravilniki.

Pomembno je tudi, da strokovni delavec pozna specifična tveganja dejavnosti. Potrebe proizvodnega podjetja se bistveno razlikujejo od potreb pisarniškega okolja, logistike, gradbeništva, montažnih dejavnosti ali vzdrževanja.

Dobra dokumentacija nastane na podlagi dejanskega stanja

Ena najpogostejših težav v praksi je priprava dokumentacije brez ustreznega pregleda delovišč in delovnih postopkov. Kakovostna strokovna podpora vključuje ogled delovnih mest, preverjanje organizacije dela, uporabo delovne opreme, pregled nevarnosti in komunikacijo z vodstvom ter zaposlenimi. Šele na tej podlagi je mogoče pripraviti dokumentacijo, ki odraža dejansko stanje v podjetju.

Pomembno je tudi razumeti, da izjava o varnosti z oceno tveganja ni dokument, ki bi se pripravil enkrat in ostal nespremenjen več let. Posodabljati jo je treba ob spremembah delovnih postopkov, uvedbi nove opreme, reorganizaciji dela, spremembah prostorov ali po poškodbah pri delu.

Usposabljanja morajo biti prilagojena dejanskemu delu

Usposabljanje zaposlenih za varno delo in varstvo pred požarom je pogosto eno najbolj podcenjenih področij.

Zakonodaja določa, da mora biti delavec usposobljen za konkretno delo, ki ga opravlja. To pomeni, da mora program usposabljanja vključevati dejanska tveganja, delovno opremo, organizacijo dela in posebnosti delovnega procesa.

Posebej pomembno je, da se usposabljanja prilagodijo:

• novim delovnim postopkom,

• uvedbi nove tehnologije,

• spremembam delovne opreme,

• reorganizaciji dela,

• spremembi delovnega mesta zaposlenega.

Kakovostno usposabljanje zaposlenim omogoča razumevanje konkretnih nevarnosti in pravilnega ravnanja pri vsakodnevnem delu, ne pa zgolj formalnega izpolnjevanja zakonske obveznosti.

Pomembnost odzivnosti in dolgoročnega sodelovanja

Kakovost izvajalca se pogosto pokaže šele v situacijah, ko podjetje potrebuje hitro strokovno pomoč. To je lahko ob poškodbi pri delu, obisku inšpektorja, uvedbi nove tehnologije ali nenadni spremembi organizacije dela.

Pomembno je, da je izvajalec dosegljiv, odziven in pripravljen sodelovati tudi pri reševanju praktičnih vprašanj. Varnost in zdravje pri delu ter požarno varstvo namreč nista področji, kjer bi bilo dovolj zgolj občasno administrativno urejanje dokumentacije.

Dolgoročno sodelovanje običajno najbolje deluje takrat, ko izvajalec:

• redno spremlja stanje v podjetju,

• opozarja na pomanjkljivosti,

• spremlja spremembe zakonodaje,

• sodeluje pri izboljšavah delovnih postopkov,

• pomaga pri organizaciji preventivnih ukrepov.

Prenizka cena pogosto pomeni zelo omejen obseg storitev, minimalno strokovno podporo ali uporabo splošnih vzorcev dokumentacije, ki niso prilagojeni dejanskemu stanju podjetja.

Zunanji izvajalec ne prevzame odgovornosti podjetja

Pri sodelovanju z zunanjo strokovno službo je pomembno razumeti tudi odgovornost vodstva in organizacije. Najem zunanjega izvajalca ne pomeni prenosa odgovornosti za varnost in zdravje pri delu na drugo podjetje.

Odgovornost za zagotavljanje varnega dela, izvajanje ukrepov, organizacijo dela in nadzor nad zaposlenimi še vedno ostane pri vodstvu podjetja oziroma odgovornih osebah. Zunanji strokovni sodelavec predstavlja strokovno podporo, ne pa nadomestilo za notranjo organizacijo varnosti pri delu.

Strokovna podpora mora biti uporabna tudi v praksi

Dobro urejeno področje varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva ni samo izpolnjevanje zakonskih zahtev. Njegov namen je predvsem zmanjševanje tveganj, varovanje zaposlenih in zagotavljanje urejenega delovnega okolja.

Zunanji strokovni sodelavec mora zato razumeti prakso podjetja, organizacijo dela in konkretna tveganja posamezne dejavnosti. Kakovost sodelovanja se praviloma ne pokaže v številu pripravljenih dokumentov, ampak predvsem v tem, kako uporabni in izvedljivi so predlagani ukrepi v vsakodnevnem delu podjetja.